Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Statistični urad Slovenije je objavil podatke za preteklo leto na področju dela. Slovenija ostaja država dela, ne le v simbolnem, temveč tudi v zelo konkretnem statističnem smislu. Lani je bilo delovno aktivnih nekaj več kot 941 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da vsakodnevni utrip države nosi skoraj polovica vseh prebivalcev. Številke pa same po sebi ne povedo dovolj. Šele ko jih postavimo v širši družbeni okvir, se pokaže prava slika sodobne Slovenije – države, ki jo hkrati poganjajo industrija, izobraženi strokovnjaki in vse bolj tudi tuja delovna sila.

Družba srednjega razreda

Največ delovno aktivnih prebivalcev, kar 53 odstotkov, ima srednješolsko izobrazbo. To je pomemben podatek, saj razkriva, da slovensko gospodarstvo še vedno temelji predvsem na ljudeh s praktičnim znanjem in poklicnimi kompetencami. Slovenija ni družba elitnega znanja v zahodnoevropskem smislu (čeprav ima posamezne izjemne strokovnjake), temveč ostaja družba močnega srednjega sloja, ki ga tvorijo tehniki, administrativni delavci, proizvodni kadri, trgovci in številni drugi poklici, brez katerih sistem preprosto ne bi deloval. Po drugi strani pa skoraj 38 odstotkov delovno aktivnih že dosega terciarno izobrazbo. To kaže na postopno preobrazbo države v bolj storitveno in znanjsko ekonomijo. A tudi tu se kaže razlika med javnim in zasebnim sektorjem.

Dve Sloveniji: javni in zasebni sektor

Kar 73 odstotkov vseh zaposlenih dela v zasebnem sektorju, preostalih 27 odstotkov pa v javnem. Razlika ni zgolj organizacijska, temveč tudi socialna in izobrazbena. V javnem sektorju prevladujejo više izobraženi kadri. Kar 60 odstotkov zaposlenih tam dosega terciarno izobrazbo. To ni presenetljivo, saj gre za področja zdravstva, šolstva, uprave in drugih javnih storitev, kjer je formalna izobrazba ključni pogoj za delo.

Povsem drugačna je slika zasebnega sektorja. Tam prevladuje srednješolsko izobražen kader, ki predstavlja kar 60 odstotkov vseh zaposlenih. Prav ta del gospodarstva ostaja temelj slovenske izvozne uspešnosti, industrijske proizvodnje in storitvene ekonomije. Ob tem ni nepomembno, da v zasebnem sektorju prevladujejo moški, medtem ko je v javnem zaposlenih več žensk. Tudi to razmerje veliko pove o strukturi slovenske družbe in o zgodovinsko oblikovanih poklicnih vlogah.

Industrija ostaja srce gospodarstva

Kljub digitalizaciji, razpravam o umetni inteligenci in zelenem prehodu ostaja slovenska realnost precej klasična. Največ ljudi je še vedno zaposlenih v predelovalnih dejavnostih – kar 22 odstotkov vseh delovno aktivnih. Industrija tako ostaja hrbtenica slovenskega gospodarstva. Posebej izrazito to velja za moške, saj jih v proizvodnji dela kar 27 odstotkov. Pri ženskah je ta delež nekoliko nižji, a še vedno visok – 16 odstotkov. To pomeni, da Slovenija tudi v letu 2025 ostaja izrazito proizvodno naravnana država. V času, ko številne evropske države izgubljajo industrijsko jedro, je to lahko prednost, a hkrati tudi tveganje. Industrija namreč zahteva stalno modernizacijo, tehnološki razvoj in predvsem ljudi.

Več preberite v tedniku Naš čas.