Slovenija: Število duhovnikov še pada, a ne več tako drastično
Leta 2012 je bilo v Sloveniji 825 duhovnikov, deset let kasneje pa 121 manj, torej 704, kar predstavlja skoraj 15-odstoten upad.
Ta je po slovenskih nadškofijah različen: medtem ko v novomeški vsa ta leta ohranjajo enako število duhovnikov, se z največ kadrovskimi težavami in organizacijo dela ubadajo v mariborski, kjer morajo pastoralo izvajati s petino manj duhovnikov kot pred desetletjem.
Kljub temu pa je situacija za obdobje 2012–2022 v primerjavi z obdobjem 2010–2020 boljša. Po cerkvenih podatkih se je takrat število duhovnikov zmanjšalo za 17,55, v Nadškofiji Maribor pa za 21,7 odstotka. Pomanjkanje duhovniškega kadra je sicer že stara težava slovenske katoliške cerkve. Stari odhajajo v pokoj, mladih pa ni dovolj. Novomašnikov je namreč v dvajsetletnem povprečju šest na leto, leta 2022 so bili le trije. Rekordnega leta 1973 s kar 56 posvečenimi duhovniki Cerkev verjetno zlepa ne bo več dočakala.
Prazno župnišče – velika izguba
Tako torej za upokojenimi župniki ostajajo prazna župnišča, vernike pa prevzame duhovnik iz ene od sosednjih župnij. Medtem ko na Poljskem mladi duhovniki čakajo v vrsti za lastno župnijo, je torej v Sloveniji ravno obratno; pri nas je namreč vse več primerov, ko en duhovnik skrbi za duševno hrano v več župnijah.
Iz primerjave med evropskimi državami v prvih dveh desetletjih novega tisočletja izhaja, da se je število župnikov najbolj, za 25,4 odstotka, znižalo v Nemčiji, za 20,5 odstotka pa v Italiji, medtem ko se je bistveno povečalo na Slovaškem, in to za kar 28,5 odstotka, z 10,4- oziroma 8,3-odstotnim povečanjem pa sledita Hrvaška oziroma Poljska.
Manj krstov in več cerkvenih pogrebov
Število krstov slovenskih otrok se je od 2012 do 2022 znižalo za 23,6 odstotka, najbolj v Škofiji Koper (–34,7 %) in Nadškofiji Maribor (–26,8 %). Po drugi strani narašča število cerkvenih pogrebov; v obdobju 2012–2022 za šest odstotkov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
