Hit

##IMAGE-2564140##

Prebivalci Slovenije smo v zadnjem letu za igre na srečo namenili četrt milijarde evrov ali 145,6 evra povprečno na polnoletnega prebivalca. Še več, okrog 190 evrov, so porabili tisti, ki so v posebni raziskavi agencije Giedon izjavili, da so v zadnjem letu igrali na srečo vsaj enkrat. Vse to pa še nič ne pove o vrtoglavih številkah, ki jih zapravijo posamezniki, ki so zasvojeni z igrami na srečo.

Ko smo pred kakim letom brskali po spletnih ponudbah za vložke v finančne verige, smo presenečeni ugotovili, kako veliko Dolenjcev se pojavlja med vlagatelji. V razne Financaz Forexe, Torexe in podobne sheme so naši vrli Dolenjci vlagali tudi po nekaj deset “jurjev” evrov, če uporabimo njihov žargon. So iskali zabavo, so bili preveč pohlepni, naivni, neumni?

Spomladi so nas presenetili rezultati raziskave Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), ki je anketirala čez tisoč srednješolcev na območju Nove Gorice in Dolenjske. Omenjena raziskava je pokazala na veliko odvisnost mladih od iger na srečo, klasičnih in posebnih. Raziskovalci so ugotovili, da je na Goriškem med mladimi, ki večkrat igrajo na srečo, 13,6 odst. takšnih, pri katerih bi lahko zaradi igranja prišlo do problemov. Na Dolenjskem je takih mladih 11,55 odst., medtem ko naj bi bilo slovensko povprečje manj kot 8 odst.

Raziskovalci iz FUDŠ so še posebej opozorili na zaskrbljujoče velik delež patoloških igralcev med komaj polnoletnimi srednješolci. Takih igralcev na srečo, ki bi že potrebovali zdravljenje odvisnosti, naj bi bilo na Goriškem 2,57 odst., na Dolenjskem pa, kar je zelo presenetilo, še več – kar 3,73 odst. Med njimi prevladujejo fantje; med mladimi pa so sicer najbolj priljubljene športne stave in kartanje s prijatelji za denar. Raziskovalci niso pričakovali, da so med mladimi tako zelo priljubljene tudi igre v igralnicah.

Poleg klasičnih iger na srečo (loto, hitre srečke, športne stave in druge) so igralcem na voljo tudi posebne igre na srečo v igralnicah, igralnih salonih in preko interneta. Prav pri slednjih naj bi bila verjetnost, da igralec postane zasvojen, še večja. Omenjena agencija Giedon, ki je raziskavo delala že leto prej, ugotavlja, da se navade glede iger na srečo spreminjajo, še posebej med mladimi. Igranje se kar pospešeno seli na internet, hkrati pa se povečuje delež iger, pri katerih sta rezultat in dobitek znana takoj oz. še isti dan.

Kot poroča Giedon, vsak mesec igra katero od iger na srečo 44 odst. polnoletnih državljanov, kar pa je za dobrih 8 odst. več kot leto prej. Letos se je povečal tudi delež tistih, ki za igre na srečo mesečno porabijo več kot 51 evrov.

Kar štiri petine vprašanih je v zadnjem letu igralo vsaj eno od iger na srečo, zato lahko rečemo, da srečo po malem preizkušamo domala vsi. Zaradi tega je še težje pričakovati, da se bodo skušnjavi uprli mladi, ki želijo hitro in z lahkoto priti do denarja, še posebej v času krize.

Kje je meja med tem, da mladi kvartajo za manjše denarje ali kdaj pa kdaj stavijo na športne rezultate, in med tistim igranjem, ki že prehaja v bolezen? Problem je v tem, da je mejo težko postaviti in da je bolezen težko prepoznati. Odvisnost od iger na srečo je, podobno kot druge nekemične odvisnosti (od računalnika, interneta), veliko težje prepoznati kot klasično odvisnost od prepovedanih kemičnih substanc (drog, alkohola, tobaka). Pa ne le to, tako zasvojenost je po mnenju Mihe Kramlija, vodje ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, tudi mnogo težje zdraviti. Omenjena ambulanta se edina v državi ukvarja s spremljanjem in preprečevanjem odvisnosti od iger na srečo, pa še njej je v začetku leta grozilo, da jo bodo ukinili.

“V novomeškem centru za zdravljenje odvisnosti, ki deluje v okviru zdravstvenega doma, se za zdaj posebej ne ukvarjamo s takimi vrstami odvisnostmi in tudi nismo zaznali primerov, da bi se kdo obrnil na ambulanto zaradi reševanja takih težav. Morda ima več izkušenj psiholog,” pravi medicinska sestra Violeta Krampelj, ki že od prvega dne deluje v ambulanti. Meni, da se ji zdi ta hip od te vrste odvisnosti med mladimi morda še najbolj nevarna odvisnost od računalniških igric.

Kljub vsemu pa iz ustanove Odsev se sliši, ki svetuje v primerih odvisnosti, opozarjajo, da je bilo pred letom 2002 število odvisnikov od iger na srečo, ki so pri njih iskali pomoč, zanemarljivo, v letih 2002–2004 jih je bilo dobro desetino od vseh oseb, ki so iskale pomoč, medtem ko jih je bilo leta 2005 že 24 odst.

Breda Dušič Gornik

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 19. avgusta 2010.