Od speedway ovalov se poslavlja eden najbolj perspektivnih speedway dirkačev mlajše generacije Radečan Aleksander Čonda, ki je športno začel v AMD Krško. V čustveni izjavi, ki jo je objavil na svoji spletni strani, je pojasnil razloge, zakaj se njegova športna pot končuje. Glavni je seveda finančne narave in 25-letniku dejansko ni preostalo drugega, kot da konča nekajletno agonijo, ki kljub trudu ni prinesla želenega napredka.

Radečan, ki je se je prvič usedel na motor leta 2005 pri komaj petnajstih letih na stadionu Matije Gubca v Krškem, je veljal poleg pokojnega Matije Duha, Davorja Volka, Sama Kukovice in Aljoše Remiha (oba sta končala karieri že v mladinskih vrstah) za enega najbolj perspektivnih mladih dirkačev v AMD Krško. Da je trdo in predano delo pri Čondi rodilo obilo sadov v mladinski kategoriji, pričajo rezultati: trije naslovi mladinskega državnega prvaka (2008, 2010, 2011), poleg Ljubljančana Mateja Žagarja je bil edini slovenski dirkač, ki se je na Evropskem prvenstvu do 19 let uvrstil v finale, odmevne rezultate pa je dosegel tudi na dirkah mladinskega svetovnega prvenstva. Ljubitelji speedwaya verjetno ne bodo pozabili, kako je v sezoni 2009 v angleškem Peterboroughtu na zgodovinski uvrstitvi slovenske članske izbrane vrste na zaključni turnir najboljših osem reprezentanc sveta opozoril nase, ko je uspel v eni od voženj premagati prvega zmagovalca velike nagrade Slovenije Avstralca Rayana Sullivena in takrat enega največjih upov angleškega speedwaya Taia Woffindena, ki je do danes osvojil že dva naslova svetovnega prvaka med člani. V tem letu je tudi prvič, in to kar dvakrat, premagal svojega slovenskega vzornika Žagarja (na državnem prvenstvu in na kvalifikacijski dirki svetovnega članskega prvenstva v Krškem). V sezonah, ki so sledile, je nanizal še nekaj odmevnih rezultatov tudi v članski konkurenci, eden teh je zagotovo uvrstitev v naslednji krog članskega svetovnega prvenstva. Žal se je v krškem klubu takrat zgodila precejšnja kuhinja okoli deljenja denarja mladim tekmovalcem in Čondo so vse bolj potiskali na rob. Po nekaj mučnih letih v takšnem vzdušju in še vedno odličnim rezultatom se je odločil zamenjati klub. Od leta 2013 naprej je vozil za barve prekmurskega kluba ST Lendava. Žal je bila to, kot se je pozneje izkazalo, tudi precej neposrečena poteza, saj je nekoč dober klub ST Lendava prav tako bil v težavah in nikakor niso uspeli zbrati denarja za svojega prvega voznika. O tem prestopu Čonda nikoli ni želel govoriti.

Bergant o Čondinem odhodu

Za mnenje o tem neljubem dogajanju v slovenskem speedwayu smo povprašali Sevničana Cveta Berganta, ki ga je legendarni šestkratni državni prvak Gregor Pintar označil za enega najboljših in najbolj cenjenih strokovnjakov in ki se je od volonterskega trenerskega dela poslovil zaradi podobnih razlogov kot Čonda in še kdo. Bergant pravi, da je to žalosten dan za slovenski speedway, da zaradi takšnih in drugačnih anomalij kariere končujejo dirkači, kot je Čonda: »Škoda je vsakega mladega voznika, še posebno pa tako talentiranega, kot je bil in še je prav Čonda. Kaj so klubski veljaki v AMD Krško razmišljali, ko so pred leti dovolili takšno nestrokovno lomastenje nekaterih sponzorjev, mi nikoli ne bo jasno. Sam sem se kot trener takrat poslovil iz podobnih razlogov kot sedaj Čonda, ko mi kot trenerju dejansko niso zagotovili sredstev za izpeljavo programa, ki sem ga sestavil. In da ne bo kdo narobe razumel. Ni šlo za sredstva zame, ker sem delal to z ljubeznijo in zastonj. Šlo je za sredstva tekmovalcem, in zame je bil to zadosten razlog, da se kot trener tega več ne grem. Predsednik je bil takrat gospod Peter Žigante, ki je nekaj let za tem, ko ni bil več predsednik, preko podjetja Savaprojekt priskočil društvu na pomoč pri financiranju mladih tekmovalcev. Ko me je takrat kot bivšega trenerja ob priložnosti seznanil, da se je odločil podpreti Matijo Duha, sem mu dejal, da je stavil na napačnega konja. Odkrito sem mu povedal, da bi se sam takrat odločil za Čondo. Ker takrat pač ni želel poslušati strokovne utemeljitve in upoštevati rezultatov, je vse skupaj imelo za rezultat veliko bolj dolgoročne poledice, kot sem pričakoval. Nihče razen redkih resničnih poznavalcev in strokovnjakov takrat v Krškem klubu ni ali želel ali hotel prepoznati resničnega talenta mladega Čonde. Torej je vodstveni kader tekmovalcev bil takrat brez prave avtoritete. Iskalo se je vse mogoče izgovore, da fant ni pravilno vzgojen, da so trenutni rezultati del športne sreče in še bi lahko našteva. Tekmovalca vzgaja klub in nihče drug. Niso jih prepričali niti rezultati in niso se zavedali, da imajo v svojih vrstah nekoga, ki bi ob dobrem, predvsem pa strokovnem delu lahko presegel tudi Žagarja. Škoda je fanta, ki je včasih kot za šalo »reziral« tudi člansko svetovno elito. Za primerjavo bom omenil naše vrhunske skakalce. Če bi podobno početje sponzorjev, kot se je to pred leti lotil gospod Žigante, bilo dovoljeno tudi v smučarskih skokih, kjer bi sponzorji postavljali trenerje in diktirali tempo, koga se bo podpiralo, potem verjetno ne bi bilo naših skakalcev s Prevcem na čelu nikjer. Gospod Žigante je sicer dokazano dober gospodarstvenik in velik ljubitelj speedwaya in sam verjamem, da je vse počel v najboljši veri in z najboljšimi nameni, a stroko bo potrebno začeti upoštevati. In te moje besede niso kar tako, saj rezultati posameznih tekmovalcev govorijo sami zase in so lahko še kako živ opomin vsem vpletenim. Skratka zraven vseh hudih nesreč in odhodu Čonde v Lendavo se še do danes ni nihče od odgovornih zamislil nad dejanskim nestrokovnim in posledično neodgovornim vodenjem in vzgojo tekmovalnega kadra. Zadnje tri sezone Čonde v lendavskem klubu pa raje ne bom komentiral, ker vsega ne poznam. A dejstvo, da Prekmurci niso bili sposobni verjetno ne organizacijsko ne finančno slediti razvoju Čonde, je sedaj jasno. Tudi tam je ob odhodu dirkaške legende in pozneje odličnega trenerja Štefana Kekca šlo očitno vse navzdol. Štefan je očitno bil še zadnji uspešen in kakovosten trener lendavskega kluba, ki je s tekmovalci znal delati rezultate. Po njegovem odhodu se prekmurski klub v tekmovalnem smislu ni pobral vse do danes.«

Sezona speedwaya in Grand Prix pred vrati

Sezona 2016 bo verjetno prelomna za slovenski speedway. Kot je sedaj jasno, bo slovenskih tekmovalcev le za vzorec. AMD Krško bosta po sicer še nepreverjenih informacijah zastopala le dva voznika, in sicer zimzeleni Denis Štojs in povratnik Matic Ivačič. Veliko pretresov in neljubih dogajanj je tudi v AMTK Ljubljana, saj naj bi v sezono štartali le z Žagarjem ter mladincema Škorjo in Omerzelom (slednji je v AMD Krško zahteval izpisnico in jo tudi dobil, kariero namerava nadaljevati pod okriljem ljubljanskega kluba). Manjkala bosta torej Maks Gregorič, ki še vedno okreva po hudem padcu v Italiji, kjer je kar nekaj časa preležal v bolnišnici v nezavesti, in Matic Voldrih, ki pa se je poškodoval lani na dirki v Krškem. V ST Lendavi letos očitno ne bodo imeli niti enega voznika, četrti klub Kovačič Racing pa bosta enako kot lani predstavljala brata Žiga in Jaka Kovačič. Starejšega Žigo čaka letos branjenje naslova mladinskega državnega prvaka in nastopanje v tujih ligah, mlajšega pa učno leto in nabiranje izkušenj.

In če vse to seštejemo, potem dobimo nič kaj pravljično število sedem, kar je v Sloveniji za enkrat vse, kar premoremo. Tako hudo kadrovsko podhranjeni v tem najcenejšem moto športu nismo bili še nikoli v zgodovini slovenskega in tudi jugoslovanskega speedwaya, ki je imel edino resno krizo v daljnem začetku sedemdesetih. Vprašanje, ki se postavlja samo od sebe, je, kdo od preostalih bo dejansko zasedel mesto povabljenca na prvi dirki sezone prestižne serije Speedway Grand Prix in za koga bodo lahko posavski in slovenski ljubitelji speedwaya poleg Žagarja stiskali pesti 30. aprila v Krškem? O tem in pa o novem koledarju državnega prvenstva posameznikov in dirkah parov, ki je bil objavljen pri AMZS, kakor tudi o poteku priprav na otvoritveno dirko sezone za Veliko nagrado Slovenije, bomo še podrobno poročali.