Profimedia

Petinšestdesetletni Carlisle je proti pričakovanjem športne javnosti že enkrat osvojil naslov proti prevladujoči zasedbi na drugi strani parketa. To mu je uspelo z Dallas Mavericks leta 2011, ko so telički v finalu ustavili takrat zvezdniški Miami Heat s 4:2 v zmagah.

Časi Dirka Nowitzkega, ki je skupaj s soigralci takrat pokoril LeBrona Jamesa, Dwyana Wada in Chrisa Bosha, imajo že dolgo brado. Trenutna realnost Carlisla je nadarjena in tudi na klopi zelo "široka" zasedba Indiane.

V dosedanjem poteku končnice sta blestela predvsem Pascal Siakam in Tyrese Haliburton. Prvi je postal tudi najkoristnejši igralec finala vzhodne konference, v kateri so Pacers s 4:2 v zmagah slavili proti New York Knicks, kar je odneslo trenerja kratkohlačnikov Toma Thibodeauja.

Indiana je po slavju proti Milwaukeeju (4:1) v prvem krogu in proti favorizirani, a načeti zasedbi Clevelanda (4:1) do finala prišla z zgolj štirimi porazi. S tem je storila korak naprej od lanske sezone, ko je v finalu vzhoda morala priznati premoč kasnejšim zmagovalcem iz Bostona.

Indiana izrazitega strelca nima, nad 20 točk v povprečju dosega le Siakam (21,1), drugi na tem seznamu pa je Haliburtom (18,8). Je pa slednji najboljši asistent končnice z 9,8 podaje na tekmo.

Profimedia

Na drugi strani pri Oklahomi blesti letošnji MVP rednega dela sezone Shai Gilgeous-Alexander. V povprečju dosega nekaj manj kot 30 točk na tekmo, obenem pa doda še slabih sedem asistenc in šest skokov na tekmo. Tudi iz igre je natančen, velikokrat pa s prodori in izsiljevanjem osebnih napak spravlja v obup tekmečeve obrambe. Ob Gilgeous-Alexandru več kot 20 točk na tekmo dosega tudi Jalen Williams (20,4).

Pod košem ima Oklahoma močno dvojno orožje tako za obrambo kot napad. Prednjačita namreč Chet Holmgren, ki lahko zadeva tudi od daleč, in obrambno naravnani Isaiah Hartenstein, čaka pa ju zanimiv spopad s Siakamom in Mylesom Turnerjem.

Oklahomo je v napadu zelo težko ustaviti, nenazadnje gre za ekipo, ki je svoje tekmece premagovala s povprečno zgodovinsko razliko. V rednem delu sezone je bila od ekip boljša s povprečno razliko 12,9 točke in s tem izboljšala znamko Los Angeles Lakers iz sezone 1971/72 (12,3 točke).

Obenem imajo Thunder tudi zadušljivo obrambo, ki vseskozi igra na meji osebne napake, kar je v končnici še toliko bolj izrazito, ko piščalke sodnikov pogosteje ostanejo tiho.

Oklahoma je redni del sezone končala z 68 zmagami in 14 porazi za šesti najboljši izkoristek v zgodovini NBA. V končnici ni imela nobenih težav z Memphisom v prvem krogu (4:0), namučila pa se je predvsem v polfinalu zahoda proti Denverju z Nikolo Jokićem in napredovala šele po sedmih tekmah. A tudi na zadnji je slavila prepričljivo, podobno kot proti Minnesoti v finalu zahoda, ko je bilo 4:1 v zmagah.

Thunder bodo pod zdajšnjim poimenovanjem drugič igrali v finalu. Prvega so pred 13 leti izgubili proti Miamiju z 1:4 v zmagah. Pred tem je franšiza igrala kot Seattle Supersonics in osvojila naslov v sezoni 1978/79, še dvakrat pa je v finalu izgubila.

Indiana bo prav tako drugič igrala za pokal Larryja O'Briena. Edini finale doslej je izgubila v sezoni 1999/2000 proti Los Angeles Lakers (2:4).

Spored finala lige NBA:

Petek, 6. junij: 02.30 Oklahoma City Thunder - Indiana Pacers

Ponedeljek, 9. junij: 02.00 Oklahoma City Thunder - Indiana Pacers

Četrtek, 12. junij: 02.30 Indiana Pacers - Oklahoma City Thunder

Sobota, 14. junij: 02.30 Indiana Pacers - Oklahoma City Thunder

Morebitne tekme (igrajo na 4 zmage):

Torek, 17. junij: 02.30 Oklahoma City Thunder - Indiana Pacers

Petek, 20. junij: 02.30 Indiana Pacers - Oklahoma City Thunder

Ponedeljek, 23. junij: 02.00 Oklahoma City Thunder - Indiana Pacers