Komat: "Ropamo naravo, ne glede na posledice! Vladajo nam psihopati!"
Sevniška knjižnica izvaja v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško v okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja (CVŽU) zanimive predavateljske večere. Predstavnik knjižnice Matija Drobne je na zadnjem tovrstnem dogodku pozdravil priznanega naravovarstvenika, ekologa, aktivista, publicista in svobodnega raziskovalca Antona Komata. V dnevno politiko se Komat praviloma ne spušča, njegova načelna in konkretna stališča do posegov v okolje in uničevanje narave pa povzročajo tudi odmev politikov.
Komat je dejal, da je bil zanj največji kompliment, da je zanj nekdo v slovenskem parlamentu izjavil, da je islamski fundamentalist. V temi tokratnega predavanja - o globalni krizi, povzročeni, ker je človek izstopil iz naravnega reda poti, so bile nakazani tudi možni izhodi iz nje. Izpostavil je ekonomski, energetski, prehrambeni, zdravstveni in klimatski vidik.
Po Komatovem mnenju še kako velja angleški pregovor: "Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni!", kajti proizvajanje in kupovanje nekvalitetnih izdelkov pomeni hkrati vse večje obremenjevanje okolja z odpadki, saj takšne izdelke mnogo prej zavržemo, hkrati pa lokalnemu prebivalstvu ne omogočamo zaslužka za preživetje.
Koncept neomejene rasti je norost, je dejal Komat, verjetno je tudi posledica tega, ker nam vladajo psihopati, kot je nedavno zapisala neka avtorica v svoji zadnji knjigi.
"Potrošništvo je nateg. Zame je žaljivo, če mi kdo reče, da sem potrošnik. Sem gospod kupec!" In tako bi se morali vsi zavedati, da hočemo za svoj denar primerno blago, predvsem pa, da kupujemo izdelke, ki je resnično potrebujemo, ne pa krame. Neka ameriška raziskava je pokazala, da človek potrebuje le okrog 150 izdelkov, v našem povprečnem marketu pa jih je okrog 150.000.
Po Komatovih besedah je tudi trajnostni razvoj zlorabljen pojem, saj ga danes niso vsi usposobljeni vpeljati, ta vlak je že davno odpeljal. Resetirati bi morali močne teorije, ki vidijo izhod iz krize te družbe predvsem v profitu, pač pa bi moral biti motiv v iskanju rešitev, kako bomo vsi na tem planetu lahko sploh preživeli. Zato je pomembna umestitev človeka kot krone stvarstva.
Po Götheju gre za prepoznavanje naravnih sil, ne pa se boriti proti njim, da bi človek lahko uresničil svoj projekt. "Ropamo naravo, ne glede na posledice," je poudaril Komat. Zaskrbljujoč je upad človeške kreativnosti, saj po Komatovem mnenju ni več velikih iznajdb in smo danes na ravni kreativnosti iz leta 1600. Če bo šlo tako naprej, bomo leta 2030 na ravni Rima ob njegovem propadu. To je tudi posledica individualizma, sebičnosti in samozadovoljnosti.
Komat je opozoril tudi na soodvisnost med pomanjkanjem nafte, ki naj bi je bilo le še za 30 do 40 let, in pridelavo hrane, ki se vse bolj draži. Slovenija postaja država raznih farmacevtskih, prehrambenih in drugih lobijev, imamo največ obolelih z rakom na želodcu v Evropi, imamo največ supermarketov na prebivalca v Evropi in smo hkrati, poleg Finske, država z najnižjo stopnjo samooskrbe v Evropi.
Svetovni mediji po Komatovem prepričanju ne poročajo o resničnih tegobah, temveč nas od njih celo odvračajo. Rešitve vidi, da se na lokalni ravni ljudje zavejo pomena skupnega dobrega in da se podpira lokalna bio pridelava hrane in se tako deluje proti vsem vplivom sodobne trgovine. Za aktualnega kmetijskega ministra Gregorja Židana je dejal, da je eden redkih "normalnih" v zadnjem desetletju. Anton Komat je poudaril, da je izhod iz krize tudi, če se bomo (ne le Slovenci) spet vrnili k iskrenim medčloveškim odnosom.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
