NEK

##IMAGE-3479232##

Obstoječega zakona o skladu Nek - vlada je besedilo novega zakona potrdila 30. decembra lani- po oceni evropske poslanke iz vrst SDS Romane Jordan Cizelj ni treba spreminjati. Vladni predlog, ki je po oceni SDS slabši od sedanje ureditve, namreč popolnoma spreminja koncept sedaj delujočega sklada.

DZ bi moral obdržati pristojnosti nad nadzorovanjem dela Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka, moral bi imeti pristojnosti nadzora nad namensko porabo sredstev in za nalaganje sredstev skladno z naložbeno politiko, je Jordan Cizljeva, nekdanja predsednica upravnega odbora sklada, pojasnila na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Sklad se po njeni oceni tudi ne sme zadolževati, kar sicer predvideva nov zakon, ki sedanji sklad spreminja v javni sklad. Za projekte, za katere je sklad namenjen, se morajo porabljati sredstva, ki se zbirajo v skladu, ta pa morajo biti dovolj velika, da so pravočasno na razpolago za izvedbo vseh projektov, je dejala.

Cilj aktualnega zakona je, da nikomur, niti vladi, ne more biti omogočeno, da bi se namensko zbrana sredstva prelila v tekočo proračunsko porabo oz. da bi upravljanje z njimi postalo domena katerekoli politične opcije, je pojasnila in dodala, da bi se z novim zakonom to spremenilo.

Nadzorni odbor zdaj šteje 10 članov, upravni odbor pet članov, ki jih imenuje DZ, direktorja pa na predlog upravnega odbora vlada. "Po novem predlogu zakona bi nadzorni odbor odpadel, ostal bi upravni odbor s petimi člani, od katerih bi vlada imenovala tri, nadzorni odbor dva, direktorja bi imenovala vlada," je navedla.

Po njenih pojasnilih bi vse funkcije prevzela vlada; s tem bi bilo poslovanje, upravljanje in nadzor nad njim v enih rokah. "Konceptualno je vprašljivo, da vlada opravlja vlogo ustanovitelja, ima odločilno vlogo pri imenovanju organov upravljanja in poslovanja, hkrati pa eden od njenih resorjev opravlja tudi nadzor nad poslovanjem sklada," je izpostavila.

Po novem zakonu bi sklad deloval bolj kot banka ali zavarovalnica - vanj bi se mesečno vplačeval prispevek glede na proizvedeno električno energijo, sklad pa bi potem plačeval po projektih skladno z njegovim namenom. "Predlog zakona odpravlja poudarjeno vlogo sklada pri zagotavljanju, da bo poraba finančnih sredstev, zbranih v skladu, smotrna in namenska," je ocenila.

Takšna vloga je in bi bila po mnenju Jordan Cizljeve pomembna v zvezi z reševanjem problematike po pogodbi med slovensko in hrvaško vlado o Neku. "Pomembno je, da sklad bdi na namensko porabo sredstev, kajti predvidevam, da bomo v prihodnosti morali verjetno dokazovati, da so bila ta namensko porabljena, ko bomo ugotavljali razmerja med vlaganji iz Slovenije in Hrvaške," je poudarila.

V novem zakonu je tudi prepoved zmanjšanja vrednosti sklada, saj ta predvideva le višanje sredstev. Tehnično je to po njeni oceni vprašljivo, saj da se bo izhodiščna vrednost kapitala po financiranju projektov in izgradnji skladišča ter drugih objektov zmanjšala.

V EU prihaja do renesanse jedrske energije, zato dopolnjuje obstoječo zakonodajo. Cilj je izboljšanje zakonodajnega okvirja in razmer na tem področju, Slovenija pa bi šla z novim zakonom o skladu po njeni oceni ravno v nasprotno smer.

Sklad je, dokler je bila ona v upravnem odboru, vedno upošteval naložbeno politiko sklada; pri nakupih vrednostih papirjev so vedno zbrali ponudbe več borznih hiš in izbrali najboljšo, je poudarila Jordan Cizljeva in se tako odzvala na poročanje nekaterih medijev, da je v.d. direktorice sklada Ksenja Žnideršič Planinc lani nakupila obveznice Dela Prodaje.