arhiv; R. Ž.

##IMAGE-3628217##

Včeraj so na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova iz Hrvaške pripeljali trije vlaki s 3150 migranti. Prvi vlak danes je v Dobovo pripeljal ob 1.40. Na vlaku so bili 1103 tujci. Po zdravstveni in humanitarni oskrbi in opravljenih policijskih postopkih so policisti tujce z vlaki in avtobusi spremljali proti Jesenicam in Karavankam. V sprejemnem centru v Dobovi je trenutno še 750 migrantov.

Hrvaški varnostni organi so sporočili, da bo okoli 12. ure iz Slavonskega Broda v Dobovo prispel naslednji vlak, na katerem naj bi bilo okoli tisoč migrantov.

Hrvaška z diplomatsko noto znova zahteva odstranitev slovenske žice

Hrvaško zunanje ministrstvo je včeraj izročilo novo diplomatsko noto slovenskim diplomatom z veleposlaništva v Zagrebu z vnovično zahtevo, naj Ljubljana odstrani žično ograjo z rezili z vseh delov hrvaškega državnega ozemlja, ki jih je sicer omenjala že v prejšnjih notah. Današnja nota je že šesta v petih zaporednih tednih.

Hrvaška diplomacija zahteva tudi odstranitev žične ograje s prehodnih točk, ki so določene s pravili obmejnega režima v sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops). Slovenijo so pozvali, naj uskladi svoja ravnanja z mednarodnimi pravnimi obveznostmi.

Včerajšnji oster protest so poslali zaradi postavitve žice z rezili od kraja Bratkovec proti mejnemu prehodu Luke Poljanske na območju občine Zagorska Sela v katastrski občini Poljana Sutlanska, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je žica tu postavljena na hrvaškem državnem ozemlju.

Po mnenju uradnega Zagreba je sporna žica tudi na območju Harina Zlaka - Podčrtrtek ter hrvaških občin Štrigova v katastrski občini Sveti Urban med cestami Sveti Urban/Veliki Kozlovčak - Kog in Sveti Urban/Mali Kozlovčak-Kog, kot tudi v hrvaški občini Kumrovec v katastrski občini Ravno Brezje na območju Risvica-Kunšperk in v hrvaški občini Hum na Sotli v katastrski občini Prišlin na območju Mali Tabor - Rajkovec.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v četrtek poslala pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, v katerem je opozorila, da žična ograja, ki jo postavlja Slovenija ob meji s Hrvaško, predstavlja neprimeren in neproporcionalen odgovor na begunsko krizo.

Tudi hrvaški minister za zaščito okolja in narave Mihael Zmajlović je v četrtek zahteval ukrepe proti slovenski ograji od evropskega komisarja za okolje, morje in ribištvo Karmenuja Velle.

Mednarodni dan migrantov posvečen tragični usodi migrantov

Svet je včeraj obeležil mednarodni dan migrantov s pozivi k spoštovanju njihovih pravic, pa tudi opozorili na njihovo pogosto tragično usodo. Letos jih je na nevarnih morskih poteh v Evropo umrlo 3619, je opozorila Mednarodna organizacija za migracije (IOM).

IOM je sporočil, da je v Evropo letos po morski in kopenski poti prišlo že 991.000 beguncev in migrantov, pričakujejo pa, da bo številka v teh dneh presegla milijon. Število ljudi, ki so v Evropo prišli med najhujšo migracijsko krizo po drugi svetovni vojni, je tako najmanj štirikrat večje kot leta 2014.

Tiskovni predstavnik IOM Joel Millman je ob tem v Ženevi izpostavil izjemen pritok beguncev v decembru preko Sredozemlja. V sredo je namreč na grške otoke prispelo okoli 4300 ljudi, od tega 3000 na Lezbos, kar pomeni, da se pritok ljudi, ki čez Turčijo bežijo pred vojnami in revščino na Bližnjem vzhodu in Afriki, nadaljuje kljub hladnemu vremenu in nemirnemu morju.

Trenutno je še posebej nevarno v Egejskem morju, kjer je letos umrlo 706 beguncev, kar je več kot leta 2013 v celotnem Sredozemskem morju.

IOM je pozval, da se ob mednarodnem dnevu v spomin na migrante, ki so umrli na poti v boljše oz. varnejše življenje, pripravi bedenje ob svečkah.

Sprožil je tudi kampanjo Jaz sem migrant (#iamamigrant) ter zagnal spletno stran iamamigrant.org, na kateri lahko migranti z vsega sveta delijo svoje življenjske zgodbe. Podobne kampanje so v zadnjih tednih sprožili tudi po številnih državah.

V Sloveniji je kot odgovor na izzive migracij, večkulturnost slovenske družbe in neustrezno retoriko v zvezi s priseljenci v teku projekt Vsi smo migranti, v okviru katerega organizirajo številne dogodke po državi.

Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je opozorila, da se "moramo spomniti naše obveze, da branimo Evropo kot celino pravic, svoboščin in spoštovanja, kar zagotavlja varnost ljudem, ki potrebujejo zaščito". "V izzivih, s katerimi se sooča EU, ni časa za gradnjo ograj, temveč za združitev moči za iskanje skupne rešitve," je dodala.

Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Anne Brasseur pa je poudarila, da "migranti, pridržani zaradi administrativnih razlogov, niso kriminalci". Obenem je dodala, da "evropska konvencija o varstvu človekovih pravic dovoljuje pripor le pod zelo strogimi pogoji".

Prepogosto so namreč po njenih besedah ljudje zaprti zgolj zato, da se organom olajša administrativno delo, brez časovne omejitve in v slabih ter ponižujočih pogojih. Glede na porast števila migrantov in prosilcev azila bi morale države znova proučiti svoje prakse in za pridržanje uporabiti alternative, če je to mogoče, ter tako migrantom zagotoviti spoštovanje človekovih pravic.

V Sloveniji je Slovenska filantropija ob mednarodnem dnevu pozvala k prepoznavanju migracije kot priložnosti. Kot so zapisali, so migracije gonilo svetovne zgodovine in razvoja, zato jih je tudi v času, ko se soočamo s prihajanjem velikega števila migrantov v Evropo, treba gledati predvsem kot izziv in ne problem. Dojeti jih je treba kot priložnost za vzpostavitev bolj uravnoteženega razvoja sveta. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi novega zakona o mednarodni zaščiti, ki uvaja hitre postopke odločanja.

V slovenski izpostavi Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) pa so posebno pozornost posvetili vprašanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Vodja operacije UNHCR v Sloveniji Caroline Van Buren je opozorila, da lahko žrtev postane vsakdo. Pomembno je, da se tega zavedamo ter primerno zavarujemo in zaščitimo sebe in druge, je poudarila.

V Iniciativi za demokratični socializem pa so v izjavi med drugim zapisali, da čedalje bolj grobega odziva Evrope za begunsko krizo ne gre razumeti kot delo humanitarne velesile. Razumeti ga je treba kot politično potezo centrov kapitala, ki si prizadevajo, da bi lahko še naprej nemoteno vojaško in ekonomsko posegali v tuje države, da bi se kapital še naprej stekal od najrevnejših k najbogatejšim, medtem ko se s posledicami soočajo predvsem izkoriščani.

Med množicami, ki so se odpravile na nevarno pot na staro celino, so sicer tako ljudje z vojnih kot drugače kriznih držav, v državah članicah EU pa so spričo migrantskega vala v zadnjih mesecih začeli poudarjati razliko med begunci in ekonomskimi migranti oz. to, kdo je upravičen do azila in kdo ne.

Posledica tega je, da države na evropskem obrobju na svoje ozemlje poslej spuščajo le še begunce iz od vojne razdejanih držav - Sirije, Afganistana in Iraka.

Zaradi tega je bila grško-makedonska meja pred tedni prizorišče protestov zavrnjenih migrantov, prihajalo je tudi do spopadov z varnostnimi organi.

Migrantska kriza je zajela tudi Slovenijo. Od oktobra je njeno ozemlje prečkalo že več kot 335.000 migrantov. Večina jih je Slovenijo kmalu po prihodu tudi zapustila, za mednarodno zaščito je do torka zaprosilo 127 ljudi. Doslej so pristojni rešili 45 prošenj, od tega so štirim prošnjam za mednarodno zaščito ugodili.

Generalna skupščina Združenih narodov je 18. december za mednarodni dan migrantov leta 2000 razglasila spričo njihovega naraščajočega števila v svetu. Že leta 1990 je na ta datum sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh migrantskih delavcev in njihovih družin.