spletna stran Turistične skupnosti mesta Mali Lošinj

##IMAGE-3346975##

Za Počitniško skupnost Krško (PSK), ki se je v preteklosti soočala s številnimi težavami, se je s prvomajskimi prazniki tudi uradno začela letošnja turistična sezona. Čeprav so že pred časom dobili bitko z zadolženostjo in od takrat poslujejo z dobičkom, pa jih v prihodnosti čaka še precej dela pri razjasnjevanju lastniških razmerij v naselju Bučanje v Nerezinah na hrvaškem otoku Lošinj. A dobra novica za lastnike je, da naj bi vse črne gradnje predvidoma do naslednje pomladi legalizirali.

Hrvaška je leta 2012 sprejela nov zakon o legalizaciji, s čimer se bo, kot kaže, sreča nasmehnila tudi večini slovenskih črnograditeljev, ki so svoje črne gradnje oziroma nelegalne prizidke, nadstreške in podobno prijavili pred vstopom sosedov v Evropsko unijo. Novi zakon namreč poenostavlja postopek legalizacije, manj je dokumentacije, ki jo je treba pripraviti, iz zakona pa je izpuščeno tudi določilo o 70-metrskem pasu, ki je predvideval le legalizacijo stanovanjskih hiš in kmetijskih poslopij na tem območju.

V primeru naselja Bučanje je bilo na črno zgrajenih 42 bivalnih enot in 11 gospodarskih objektov v celoti, okoli 240 posameznikov pa je brez ustreznih dokumentov spreminjalo svoje hišice – večinoma gre za širitev teras. Čeprav pri ostalih počitniških hiškah gradbenih posegov na črno ni bilo zaznati, pa je PSK oddala vloge tudi zanje.

"Če v legalizacijo lastniki objektov ne bi šli, tudi če jih niso nič dograjevali, bi bil postopek za pridobivanje uporabnega dovoljenja, ki ga potrebujejo vsi, precej bolj zapleten in predvsem dražji," pojasni direktor družbe PSK Krško Anton Podgoršek, ki legalizacijo naselja obljublja najkasneje spomladi naslednje leto. Počitniška skupnost bo morala v te namene odšteti od 150 do 200 tisoč evrov, posamezni črnograditelji pa po ocenah Podgorška občutno manj, okoli 1.000 evrov na enoto.

Sive lase pa vodstvu krške počitniške skupnosti še vedno povzroča dolga sodna bitka za vpis celotnega naselja v zemljiško knjigo. Na slabi polovici 17 hektarov velikega zemljišča, na katerem stoji 426 počitniških enot, so namreč še vedno vpisani nekdanji hrvaški lastniki, med katerimi jih je nekaj poiskalo pravico tudi na sodišču. Kljub že desetletje dolgemu pravdanju, Podgoršek ostaja optimističen in upa, da bodo v nekaj letih v celoti vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki, kar je pogoj, da bi lahko v zemljiško knjigo svoje počitniške hišice vpisali tudi ostali.

Z ureditvijo lastništva pa je tesno povezan tudi projekt celovite obnove komunalne infrastrukture v naselju. Idejna zasnova je namreč že pripravljena, gradbenega dovoljenja zanj pa zaradi težav z lastništvom ne morejo dobiti. A Podgoršek ima skritega še enega asa v rokavu.

"Letos je začel veljati nov zakon o gradnji, po katerem bi za tovrsten projekt zadostovalo le lokacijsko dovoljenje, in ne več gradbeno dovoljenje, za pridobitev katerega moraš imeti izkazano lastništvo. Na pristojnem ministrstvu pa smo začeli tudi aktivnosti, da bi hrvaška vlada sprejela sklep, da gre v tem primeru za projekt v državnem interesu oziroma za neposredna vlaganja Slovenije na Hrvaškem." Če jim bo to uspelo, bo to šele prvi korak k uresničitvi po grobih ocenah več milijonov evrov vrednega projekta. Precej težja naloga bo verjetno prepričati lastnike počitniških hišk, da bodo morali, če želijo imeti urejene ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo, vodovod in podobno, v žep seči tudi sami.

Članek je bil objavljen 8. maja 2014 v 19. št. Dolenjskega lista.