##IMAGE-2228831##

V okviru stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo je danes v Podčetrtku potekala predstavitev prostorskih ureditev na območju spodnje Save. Ob tej priložnosti je vodja slovenskega dela komisije z okoljskega ministrstva Mitja Bricelj za STA povedal, da je pri urejanju tovrstnih načrtov nujno sodelovanje s Hrvaško.

Kot je pojasnil Bricelj, trenutno potekajo aktivnosti za pripravo prostorske dokumentacije za zadnji dve dolvodni hidroelektrarni (HE) na slovenski strani, in sicer HE Brežice in HE Mokrice. Ravno pri slednji pa so težave, saj bo na hrvaški strani potekala izgradnja HE Podsused in je zato treba določiti stopnjo odmika med hidroelektrarnami in načrt poteka gradbenih del.

Po mnenju Briclja je tudi pri izgradnji HE Brežice, za katero je državni prostorski načrt že v pripravi, treba ugotoviti, kako bi tovrstni gradbeni posegi lahko vplivali predvsem na krško nuklearko in na poplavno varnost na območju spodnje Save.

O vrednosti del, tako Bricelj, še ne moremo govoriti, terminski plan gradnje je naravnan zelo optimistično, kar pomeni, da naj bi gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi stekla leta 2015. Do takrat pa je treba vse prostorske načrte uskladiti in poskrbeti za infrastrukturo v ozadju, kot je cestna, železniška in turistična, je dejal Bricelj.

Namestnica predsednika hrvaškega dela komisije Ružica Drmić je pojasnila, da je treba vprašanje izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi reševati kompleksno, po njeni oceni pa je Slovenija bistveno več naredila na tem področju kot Hrvaška, ki še ni opredelila koncept izgradnje hidroelektrarn na delu Save skozi Hrvaško.

Poudarila je tudi, da mora Hrvaška nujno nadaljevati slovenski koncept, ker se bodo v nasprotnem pojavile težave na spodnjem delu Save. Zato mora hrvaško elektrogospodarstvo čim prej določiti prioritete izgradnje hidroelektrarn na Hrvaškem.

Drmićeva je spomnila, da je koncept izgradnje hidroelektrarn na Savi od Ljubljane do Siska obstajal že v prejšnji državi, pri njegovi izvedbi je Slovenija veliko napredovala, Hrvaška pa je šele na začetku. Dodala je še, da se je komisija, ki se sestaja dvakrat letno, dogovorila, da strokovnjaki obeh držav pregledajo predstavljeni koncept izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in skušajo poiskati rešitve za odprta vprašanja.

Pri načrtovanju izgradnje novih hidroelektrarn na spodnji Savi morata Slovenija in Hrvaška zagotoviti vzdržen in trajnostni razvoj, prilagoditev klimatskim spremembam, trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri, varovanje naselij pred poplavami in škodljivim delovanjem reke Save in varovanje kmetijskih zemljišč pred vedno pogostejšimi sušami.

Prav tako je treba poskrbeti za zagotavljanje vode za bogatenje nizkih pretokov in ohranjanje okoljske funkcije, vzpostavitev plovnosti reke Save do Brežic, pridobivanje energije in izboljšanje kakovosti bivanja.