Posavje zaradi zamud države v hudem likvidnostnem krču
"Očitno vlada oziroma vladne službe nimajo likvidnostnega denarja in potem smo mi na lokalnem nivoju tisti, ki se borimo s preživetjem." S tem stavkom je brežiški župan Ivan Molan na današnjem posvetu z Računskim sodiščem v Krškem povzel težave vseh treh največjih posavskih občin. Prav vse po vrsti se namreč v zadnjem obdobju soočajo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami.
Računsko sodišče v ponedeljek prihaja v brežiško občino, kjer bo pod drobnogled vzelo tamkajšnje gospodarske javne službe. To področje je sicer zaradi državnih zamrznitev cen predmet težav in polemik v številnih slovenskih občinah.
Najhuje je v sevniški občini, ki je trenutno edina slovenska občina, kjer je moral župan sprejeti sklep o začasnem zadržanju izvajanja proračuna za letošnje leto. Problem je predvsem izostanek približno 1,8 milijona evrov, kolikor bi jim morali v Sevnici v zadnjih treh letih dobiti na račun jedrske rente, država pa naj bi za polovico zmanjšala tudi svoj prispevek občini za razvojne projekte. Posledice vsega naštetega je rebalans proračuna, o katerem bodo sevniški svetniki odločali na petkovi seji.
"V rebalansu izredno zmanjšujemo nezakonske oziroma neobvezne naloge na veliko področjih, tako pri društvih in družbenih dejavnostih kot lastnih stroških. Se pa nobenemu projektu ne bomo v celoti odpovedali, a jih bomo morali kar nekaj žal zamakniti v prihodnost," je posledice rebalansa, s katerim se bo sevniški proračun zmanjšal iz slabih 22 na 18 milijonov evrov, naštel župan Srečko Ocvirk.
Manjši proračun napovedujejo tudi v brežiški občini, kateri država dolguje že 1,7 milijona evrov, težave pa rešujejo z likvidnostnim kreditom in zadrževanjem investicij. Če je bil letošnji proračun še težak približno 34 milijonov evrov, naj bi se drugo leto predvsem na račun investicij zmanjšal za najmanj 5 milijonov evrov.
Zadolžuje - z najemom likvidnostnega kredita v višini 5 milijonov evrov - pa se tudi sicer najbogatejša posavska občina. Ta si je veliko obetala predvsem od kar 80 milijonov evrov težkih protokolov, ki jih je z državo podpisala ob umeščanju odlagališča nizko - in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na njenem območju, a je na koncu pri večini protokolov ostalo le pri besedah.
"Pri nas je problem predvsem, da država od leta 2008 ne izpolnjuje zavez, ki jih je dala ob umeščanju odlagališča NSRAO v prostor. Vsa ta leta smo ta denar planirali v proračunu, a smo morali, ker ni bilo vira iz države, najemati kredite," je danes pojasnila direktorica krške občinske uprave Melita Čopar.
Težavam Posavcev so danes prisluhnili tudi predstavniki Računskega sodišča, kjer državo že nekaj časa opozarjajo na njene dolžnosti, a zaenkrat, kot je vidno v praksi, brez pravega uspeha.
"Gre za resna vprašanja, saj bi država morala izvrševati svoj del nalog, predvsem kar se tiče financiranja občin v polnem obsegu, kot se je zavezala. V nasprotnem primeru bodo občine prisiljene svoje investicije skrčiti, kar pomeni tudi nastanek določene škode, pojavi se lahko tudi vprašanje odškodninske odgovornosti," je povedal glavni državni revizor Igor Šoltes.
