Igor Napast

Višje sodišče v Mariboru je nedavno potrdilo sodbo okrajnega sodišča v Murski Soboti iz decembra 2021, da je Jožef Pavlinjek, direktor več družb Inoks iz Černelavec, kriv kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Pavlinjek je tako pravnomočno obsojen na dve leti in pol zapora, plačati mora še 2000 evrov denarne kazni in stroške kazenskega postopka.

Nataša Juhnov

Kot so sodbo povzeli na vrhovnem državnem tožilstvu, Pavlinjek delavcem, ki so bili zaposleni v njegovih podjetjih med letoma 2010 in 2017, ni v celoti izplačal plač, stroškov v zvezi z delom, regresov, odpravnin, odškodnin in obveznih prispevkov za socialno varnost. S kaznivim dejanjem je 80 delavcev skupno oškodoval za 600.000 evrov.

Kaj pravi zakonodaja?

Kazenski zakonik v prvem odstavku 196. člena govori o kršitvah temeljnih pravic delavcev: »Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja.