Profimedia

V Evropi, še posebej v srednje- in vzhodnoevropskih državah, je pri prebivalcih izrazito pomanjkanje vitamina D, ki je ključen dejavnik v homeostazi presnove kalcija in fosfata, nujen je za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic.

Ta mesec so bile predstavljene prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki so jih skupaj pripravili številni strokovnjaki različnih specialnosti. Sprejeta priporočila so odziv na ugotovitve o velikem pomanjkanju omenjenega vitamina med prebivalci Slovenije – zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah.

profimedia

Skupino, ki je pripravljala dokument, je vodila endokrinologinja Marija Pfeifer, ki je povedala, da številne metaanalize in kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D v zadnjem času dokazujejo ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni, akutnih okužb dihal, verjetno dodajanje vitamina D pa lahko zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost.

»Zaradi pozitivnih učinkov vitamina D je pomembno, da v slovenski populaciji preprečujemo hudo pomanjkanje vitamina D in s tem klasične skeletne in mišične zaplete (rahitis pri otrocih, osteomalacijo pri odraslih in mišično oslabelost ter zmanjšano odpornost) ter pomanjkanje vitamina D z večjimi tveganji za okužbe, avtoimunske bolezni, umrljivostjo za rakom in splošno umrljivostjo,« pravijo avtorji dokumenta, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Zarja Jana

Slovenska nacionalna reprezentativna raziskava Nutrihealth, ki je navedena v smernicah, in metaanaliza razpoložljivih raziskav kažeta skrb vzbujajočo prevalenco pomanjkanja in hudega pomanjkanja vitamina D. Hudo pomanjkanje je izjemno visoko pozimi, je 41-odstotno pri odraslih in 35-odstotno pri starejših odraslih, pomanjkanje pa je prisotno v 82 odstotkih pri odraslih in 79 odstotkih pri starejših odraslih. Še posebej visoka prevalenca je pri stanovalcih domov za starejše.

Takšna so priporočila

Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so namenjene predvsem zdravim prebivalcem, zasnovane pa so glede na starost in stopnjo prehranjenosti. Tako strokovnjaki priporočajo, da novorojenčki in dojenčki do prvega leta vse leto prejmejo 400 internacionalnih enot (IE) vitamina D za preprečevanje rahitisa. Otroci in mladostniki od prvega do 18. leta jemljejo vitamin D v razširjenem zimskem času za preprečevanje rahitisa, pridobivanje optimalne kostne mase in zmanjšanje tveganja za akutne okužbe dihal.

profimedia

Priporočen dnevni odmerek za normalno prehranjene otroke je 600–800 IE, za stare več kot 13 do 18 let pa 800–1000 IE na dan. Za odrasle prebivalce, stare od 18 do 65 let, se svetuje, da jemljejo vitamin D v razširjenem zimskem času v odmerku 800–1000 IE na dan za preprečevanje hudega pomanjkanja in pomanjkanja vitamina D ter posledičnega zmanjšanja tveganja za razvoj osteoporoze, akutnih okužb dihal in drugih bolezni, ki se pogosteje pojavljajo ob pomanjkanju vitamina D.

Osebe, starejše od 65 let, naj vzamejo 1000–2000 IE, ženske, ki načrtujejo nosečnost, ali nosečnice pa 800–1000 IE na dan. Ravno toliko doječe matere. »Priporočamo, da so zdravila, ki vsebujejo neaktivno obliko vitamina D (holekalciferol), na voljo v lekarnah brez recepta,« pravijo avtorji smernic in dodajajo, da je največji še dovoljeni dnevni odmerek za odrasle po vseh obstoječih smernicah 4000 IE.

Profimedia

Premalo tudi v prehrani

V publikaciji lahko preberemo, da avtorji raziskav ugotavljajo, da vsaj 40 odstotkov Evropejcev ne dosega zadostnih koncentracij vitamina D v serumu, kar je skrb vzbujajoče. V Sloveniji je stanje preskrbljenosti še slabše. Cilj dodajanja vitamina D je doseči zadostno preskrbljenost, torej ravni 25-hidroksiholekalciferola. »V prehrani prebivalcev Slovenije je veliko premalo vitamina D, saj živil sistemsko še ne bogatimo. Zato povprečen Slovenec s hrano dobi manj kot 200 IE vitamina D dnevno, kar je ob odsotnosti biosinteze v koži bistveno manj od potreb človeškega telesa.«

Kot je znano, bi zadostne ravni najlažje dosegli z zadostnim, a kratkotrajnim večkratnim izpostavljanjem soncu v poznopomladnih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih. Kot je razloženo, proces tvorbe vitamina D v koži aktivira UVB-sevanje. Sinteza vitamina D se v jesenskem, zimskem in pomladanskem obdobju nato zmanjša in preneha zaradi manjše intenzitete UVB-sevanja. Avtorji ocenjujejo, da za vzdrževanje serumske ravni 25-hidroksiholekalciferola pri odraslih in otrocih zadostujeta do skupno dve uri tedensko izpostavljenosti obraza in rok soncu, a to izpostavljenost je pri posamezniku treba uskladiti z drugimi vplivi.

Instagram

Majhna količina UVB-sevanja v zimski sončni svetlobi in pokritost kože z obleko ne omogočata spodbujanja sinteze biološko pomembnih količin vitamina D. Pozimi so glavni vir vitamina D prehranska dopolnila ali zdravila z vitaminom D. Avtorji smernic menijo, da bi bilo smotrno uvesti sistemsko bogatitev izbranih živil, denimo mlečnih in pekovskih izdelkov, sokov, jajc. To počno ponekod v tujini, pri nas pa se bo treba tega lotiti v nadgradnji obstoječih smernic.

Pomanjkanje pri starejših tudi poleti

Ogrožene in ranljive skupine za pomanjkanje vitamina D so novorojenčki, otroci in adolescenti, nosečnice, onkološki bolniki, osebe z debelostjo, osebe, ki imajo posebne bivanjske ali zaposlitvene okoliščine oziroma načine oblačenja, stanovalci domov za starejše. Pri teh svetujejo dodajanje vitamina D vse dni v letu. Veliko se je o vitaminu D govorilo tudi v času epidemije koronavirusa.

Nedavna študija, ki je omenjena v smernicah, ugotavlja, da se je med pandemijo covida-19 bistveno povečal obseg dodajanja vitamina D, vendar ni jasno, ali se bo ta trend ohranjal brez učinkovite komunikacije in ozaveščanja javnosti. »Ugotovitev našega pregleda je, da običajna prehrana prebivalcev Slovenije prispeva k relativno majhnemu dnevnemu vnosu vitamina D, kar v odsotnosti UVB-inducirane endogene sinteze ne zadošča za pokrivanje potreb telesa po vitaminu D.«

splet

V publikaciji so zajete različne raziskave, ki so bile izvedene na nacionalno reprezentativnem vzorcu. Ena od teh je zajela 2224 slovenskih mladostnikov, starih 15–16 let, ugotavljal pa se je prehranski vnos vitamina D s pomočjo vprašalnika o pogostosti uživanja živil. Količina, ki je bila ugotovljena, ni zadostna za doseganje preskrbljenosti z vitaminom D, kar pomeni zdravstveno tveganje, predvsem za motnje v presnovi in razvoju okostja, ki je v najstniškem obdobju najbolj odvisno od zadostnega vnosa vitamina D in kalcija.

Pri odraslih je prehranski vnos vitamina D obravnavala raziskava Si.Menu. Zajela je 1248 oseb, ugotovili pa so zelo nizke vnose vitamina D. Z običajno prehrano nihče ni dosegel zadostnega dnevnega vnosa. Že omenjena raziskava Nutrihealt pa je med drugim pokazala še, da imajo prebivalci domov za starejše tudi poleti hudo pomanjkanje vitamina D. To se je pokazalo kar pri 50 odstotkih oseb, ki ne dodajajo vitamina D.

Profimedia

V smernicah je pojasnjeno tudi, da se vitamin D predpiše na recept in krije s sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za preprečevanje in zdravljenje osteopenije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti, do 18. leta pa tistim z dejavniki tveganja, prav tako pri osteoporozi, zdravljenju kronične ledvične bolezni ..., pri malabsorbciji in drugih motnjah, ki povzročajo pomanjkanje vitamina D, pri dolgotrajnem zdravljenju s sistemskimi glukokortikoidi, zdravljenju kostnih zasevkov, pa tudi pri osebah, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih in so visoko ogrožene za hudo pomanjkanje vitamina D.

Ekonomsko upravičena

Navedli so primer, da hudo pomanjkanje vitamina D pri prebivalcih domov za starejše povečuje tveganja za zlom kolka, mišično oslabelost, pogostost padcev in splošno krhkost. Pri tem so dodali še izračun, ki pokaže, da je dodajanje vitamina D v odmerku 1000 IE na dan vsem prebivalcem domov za starejše v Sloveniji ekonomsko upravičeno in koristno tako z vidika ugodnih učinkov kot stroškov, saj v letu in pol zavarovalnici prihrani stroške zdravljenja zloma kolka od 375 do 628 tisoč evrov brez upoštevanja dodatnih stroškov, ki nastanejo dolgoročno.