Kmetija Novak

»Do pozebe je prišlo, to je dejstvo, vendar je še prehitro govoriti o nastali škodi. Tako čez palec lahko povemo, da je škoda večja pri koščičarjih, torej pri marelicah, breskvah, slivah in češnjah, kot pri pečkarjih,« je povedal Miran Torič, strokovnjak za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota.

V torek zjutraj, ko so temperature ponoči prvič padle pod nič stopinj, so bile po besedah Toriča bolj prizadete višje lege, ker je prišlo do toplotnega obrata, v nižjih legah je bilo topleje. »S srede na četrtek se je to obrnilo in je bilo v nižini hladneje, zato je tu sadno drevje nekoliko bolj pomrznilo. Govorimo tako za Goričko kot za Prlekijo.«

Kmetija Novak

Po ocenah strokovnjaka za sadjarstvo za zdaj še ni bilo takšne pozebe, da ne bi bilo sadja. »To zagotovo bo, vendar ga bo verjetno manj. Pečkarji pa so še v takšni razvojni fazi, da niso bili močno prizadeti. Kolikšna škoda nastane, je namreč odvisno od razvojne faze plodu. Včasih je dovolj že minus ena stopinja Celzija, da nastane škoda, zaprti cvetovi pa ponekod preživijo tudi do minus tri oziroma minus štiri stopinje Celzija.« Škodo zaradi nizkih temperatur so utrpele tudi akacije in divje češnje, ki so pomembne za čebeljo pašo.

Med najučinkovitejšimi ukrepi, ki preprečijo pozebo plodov in cvetov, je oroševanje. Z oroševalnim sistemom se sadovnjak, ki ga želimo zaščititi pred pozebo, pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Ko se temperature okolice spustijo pod ledišče, se ta voda ohlaja, nato pa zmrzne po celotnem delu rastline in jo tako zaščiti pred pozebo.

Kmetija Novak

Oroševanja so se tudi letos lotili na kmetiji Novak v Ivanovcih, kjer imajo nekaj manj kot 7,5 hektarja nasadov sadnega drevja, predvsem jablan. Kot je povedal mladi gospodar Adam Novak, so oroševati začeli v sredo zvečer okrog 21.30, končali so v četrtek zjutraj okrog 9. ure. Sistem imajo vzpostavljen na dveh hektarjih sadovnjaka. »Porabili smo nekaj več kot 900 kubičnih metrov vode iz zbiralnika, v katerem je je za približno šest noči umetnega ustvarjanja dežja. Verjamem, da smo bili z oroševanjem uspešni, res pa je, da so bile dan prej tudi nizke temperature, ki jih je spremljal močan veter. Takrat sistema za oroševanje tudi po nasvetih strokovnjakov ne vklapljamo, zato je povsem možno, da je že takrat nastala škoda.«

Nataša Juhnov

Kolikšna bi ta lahko bila, Novak še ne želi ugibati, saj si morajo cvetovi sedaj opomoči. »Šele takrat bomo lahko delali analize. Oroševali pa bomo tudi v prihodnje, če bodo še napovedane nizke temperature.«