Ali poznate šege in navade prazničnih dni v Pomurju?
Z božičnimi prazniki so povezane številne šege in navade.
Že pred časom je Pomurski muzej Murska Sobota objavljal krajše zapise, v katerih so opisovali šege in navade, vezane na prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Ob koncu leta so še posebej izpostavili običaje, povezane s prazničnimi dnevi, ko so nevsakdanje jedi in posebni rituali popestrili praznično vzdušje.
Na Ženiku je veljalo, da je moralo biti najboljše kosilo na mizi ravno na božič, za veliko noč pa je bil najbolj pomemben zajtrk, medtem ko je za pust izstopala večerja. V Nasovi so na božično kosilo pripravili kar devet različnih jedi, medtem ko so v Veliki Polani za božič kuhali svinjska rebra in hrbet, ki so jih postregli, ko so se družine vrnile s polnočne maše. V Stanjevcih so otroci od Jezuščka prejeli preprosta, a cenjena darila, kot sta pomaranča in majhna čokolada.
Dan po božiču, na štefanovo, so bili običaji prav tako edinstveni. V Črenšovcih so fantje med mašo metali jabolka dekletom, ki so jim bila všeč, kar naj bi simboliziralo legendaren dogodek o Štefanu, ki je bil kamenjan. Tudi v Turnišču so bila jabolka pomembna, saj so jih dekleta podarjala fantom. Na Kukeču in v Gančanih so na štefanovo nosili v cerkev blagoslavljat sol, v Veržeju pa prekajeno meso in klobase, kar je bilo del prazničnih tradicij.
