Foto: Učenci v Gančanih zasadili mejico, ki bi lahko postala vzorčni primer
Učenci Osnovne šole Beltinci so v Gančanih poprijeli za lopate in s predstavniki Filozofske fakultete Univerze v Mariboru sadili mejico.
Učenci Osnovne šole Beltinci so dopoldan s člani projekta Zelen.kom s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v Gančanih zasadili mejico. Gre za male lesne krajinske elemente, med katere spadajo drevesa in grmovnice, ki nudijo življenjski prostor številnim organizmom, prav tako pa imajo vlogo povezovalnih koridorjev.
Kot je pred sajenjem izpostavil strokovni sodelavec Josip Otopal, so mejice v zadnjem stoletju marsikje izginile, predvsem zaradi tega, da so ljudje lažje obdelovali kmetijske površine. Njihovo zmanjševanje je vplivalo tudi na pojavnost in pogostost živali, ki prebivajo v mejicah, od ptičev do opraševalcev ... "Mejice niso pomembne le za živali, ampak tudi zato, ker ustavljajo veter, varujejo v primeru toče, ublažijo sušni stres ... Imajo več funkcij. So ključni element, če želimo ohraniti zdravo življenjsko okolje," je poudaril. Otopal je izbral tudi vrste grmovnic in dreves, ki so jih zasadili v nekaj deset metrov dolgi mejici. Gre za okoli dvajset različnih vrst, med katerimi so na primer črni bezeg, beli gaber, divja češnja, lipa ...
Mejice so učenci sadili ob robu vasi, na zemljišču, ki je namenjeno druženju krajanov, uporablja se tudi za potrebe tamkajšnjih gasilcev.
Učence je, preden so poprijeli za lopate, nagovorila še Alja Lipavic Oštir z omenjene fakultete. Dejala je, da so za dogodek izbrali slogan Mejica je moja pravica. Na fakulteti menijo, da bi ta stavek lahko uporabili mladi v prizadevanju za ohranjanje teh ekosistemov, starejši pa se morajo potruditi, da mladim pustijo boljši svet. Cilj projekta je okoljske teme približati različnim ciljnim skupinam. "Bistveno se nam zdi delati z otroki, saj je prihodnost njihova. Mejica, ki so jo zasadili, bi lahko postala vzorčen primer," je povedala in dodala, da bo nad njeno nadaljnjo skrbjo bdela občina.
Melanija Larisa Fabčič, prav tako s fakultete, pa je izrazila veselje, ker sta občina in osnovna šola pokazali pripravljenost za sodelovanje v projektu. Prekmurje so izbrali, ker menijo, da je mejic tu najmanj, ker jih rabimo in ker so na to nakazovali tudi pregledani zemljevidi. Geografi, biologi in didaktiki so za učence še pred sajenjem mejic pripravili tudi materiale, preko katerih so spoznavali teoretične vidike teh ekosistemov.
Popoldan drugi del
V popoldanskem času bo v prostorih šole potekal še drugi del dogodka, na katerem bodo predstavniki občine, kmetovalci, strokovnjaki, učenci in ostali krajani spoznavali pomen in korist mejic za okolje. "Veliko ljudi je o mejicah skeptičnih, zato veliko truda vložimo v to, da ljudem predstavimo, zakaj so mejice dobre za vse in da tudi kmetom lahko prinesejo veliko dobrega," pravi Fabčičeva.
Projekt, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, deležniki sicer zaključujejo, imajo pa željo, da bi s kakšnimi aktivnostmi nadaljevali. Sogovornici sta tako poudarili, da na fakulteti ustanavljajo center za okoljsko komuniciranje, v katerem se bodo ukvarjali z manjšimi projekti in posameznimi občinami.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
