R. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3631439##

Slovenski varnostni organi so danes nadaljevali s postavljanjem ograje na meji s Hrvaško, hkrati so se nadaljevali nadzirani prihodi beguncev čez to mejo. Na Dobovo so danes pripeljali trije vlaki s 3000 tujci, zvečer pa pričakujejo še en vlak s tisoč tujci. V Šentilju je bilo zvečer nastanjenih več kot 4200 oseb, nekaj sto še v Celju in Gornji Radgoni. Popoldne je bilo v sprejemnem centru v Dobovi še okoli 240 tujcev.

Podporo policiji in civilni zaščiti pri reševanju migrantske situacije je danes zagotavljalo okoli 690 pripadnikov Slovenske vojske. Večina je pomagala na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Maribor pri širšem varovanju državnih mej in območij ter spremstvu prebežnikov na vlakih in najpomembnejših območjih vstopa v Slovenijo. Policiji pomagajo vojaki med drugim tudi pri postavitvi začasnih tehničnih ovir in njihovem varovanju.

Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, Slovenska vojska podpira policijo pri reševanju migrantske krize od 19. oktobra in opravlja naloge, za katere niso potrebna policijska pooblastila. Do danes je v podporo policiji v rotacijah sodelovalo 16.425 pripadnikov Slovenske vojske. Od petka skupaj z njimi na terenu deluje tudi 27 pripadnikov Oboroženih sil Republike Češke, ki jih je danes obiskal češki minister za človekove pravice in enake možnosti Jiri Dienstbir.

Češki minister obiskal Dobovo in Šentilj

Češki minister za človekove pravice in enake možnosti Jiri Dienstbir je danes obiskal sprejemni center za begunce v Dobovi in namestitveni center v Šentilju, kjer delujejo tudi češki policisti, vojaki in prostovoljci. Pohvalil je odnos Slovenije do beguncev, hkrati pa se je zavzel za skupno evropsko rešitev krize.

Kot je povedal, si je ogledal tudi razmere na meji med Hrvaško in Srbijo, kjer pa pomoč beguncem po njegovih besedah ni tako obsežna kot v Sloveniji. "Tu je vse perfektno organizirano," je dejal po ogledu razmer v Dobovi in na Šentilju. Tudi na hrvaško-srbski meji ljudje sicer dobijo vse potrebno, je še dodal.

Izpostavil je, da slovenskim policistom na Dobovi pomaga 20 čeških policistov, na Šentilju pa je danes začela delovati poljska vojaška bolnišnica češke vojske. V Sloveniji je tudi 15 čeških prostovoljcev iz češke Karitas. "Vesel sem, da je naša pomoč dobrodošla," je dejal.

"Gre za težko situacijo za vso Evropo, ko skuša reševati to begunsko krizo," je dodal Dienstbir in se hkrati zavzel za skupno evropsko politiko.

Češka vlada se sicer ne strinja z evropsko shemo prerazporeditve beguncev iz najbolj obremenjenih držav, vendar pa se zaveda težavnosti situacije in tudi pomaga po svojih zmožnostih drugim državam, je poudaril Dienstbir.

"Mehanizem prerazporeditve ne bo deloval kot edini odgovor na to krizo. Edina možnost je, da uvedemo vseevropski sistem, ki bi vključeval zaščito zunanje schengenske meje, vzpostavitev sprejemnih centrov in administracijo vseh postopkov za pridobitev azila," je dejal češki minister.

"Na tej ravni bi torej morali poglobiti evropsko integracijo. To je edini odgovor. Če želimo ohraniti schengenski prostor - in prepričan sem, da ga želimo, vsaj mi na Češkem - potem moramo sprejeti skupna pravila in postopke tudi na področju migracij in azilne politike," je še dodal.

Kriza se bo po njegovem mnenju vlekla še vsaj nekaj mesecev, morda celo let. Rešiti pa bi bilo treba predvsem situacijo v državah, iz katerih begunci prihajajo, se je zavzel.

"Jasno je, da dokler bo vojna v Siriji, potem bo potencial za vse več beguncev. Enako velja za situacijo v begunskih centrih v sosednjih državah Sirije, iz katerih begunci bežijo v kraje, kjer vidijo boljšo prihodnost," je še dejal češki minister Dienstbir.

V novinarskih častnih razsodiščih kritični do sovražnega govora na forumih

Slovenski mediji so pri spremljanju begunske zgodbe na splošno korektni, ocenjuje predsednik novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS Gojko Bervar. Bistveno bolj pa bi morali mediji po njegovem mnenju nadzirati lastne forume in odločno poseči v primerih sovražnega govora. Na problem forumov opozarja tudi Nenad Glücks iz združenja novinarjev.

Danes sicer zaznamujemo mednarodni dan strpnosti. Tako v Sloveniji kot drugod po Evropi je vprašanje strpnosti v zadnjih tednih aktualno predvsem v povezavi z begunsko krizo. Na nesprejemljivost sovražnega govora in pozivanja k nasilju v povezavi z begunci so opozorile številne organizacije.

Bervar je povedal, da novinarsko častno razsodišče trenutno ne obravnava nobene pritožbe, ki bi bila povezana z domnevnim sovražnim govorom v mediju. Tovrstnih primerov je bilo po njegovih besedah že v preteklosti minimalno, z nastopom begunske krize pa se njihovo število ni zvišalo. Ocenil je, da se domači mediji poročanja o tej temi lotevajo previdno.

"Problem pa je tam, kjer mediji spuščajo v javni prostor svoje stranke in ne posežejo odločno ob nedvoumnih primerih sovražnega govora," je tudi v luči današnjega mednarodnega dneva strpnosti opozoril Bervar. Mediji bi zato morali po njegovem mnenju spremeniti pogled na lastne forume, pri čemer bi se lahko zgledovali po zahodnih medijih.

"Forumi so zagotovo posebna oblika, ki bi jo morali mediji veliko bolj nadzirati, tega pa ne delajo, ker število klikov pomeni določeno oglaševalsko prednost. Medij, ki je sicer sam po sebi korekten, zato na lastnem forumu krši vsa pravila, ki zadevajo sovražni govor," je dejal Bervar.

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) se po njegovih besedah s forumi doslej ni ukvarjalo, se je pa zato udeležilo vseh družbenih akcij skupaj z institucijami, ki beležijo sovražni govor. Dejal je, da pojavnost sovražnega govora na forumih, tudi v povezavi z begunsko krizo, žal ostaja relativno velika.

"Večji problem kot sovražni govor je politična nekorektnost", pa je odnos slovenskih medijev do begunske krize komentiral predsednik častnega razsodišča Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Nenad Glücks. Ocenil je, da je v novinarskih prispevkih opaziti tudi prirejanje resnice, ki se kaže v poudarjanju le enega vidika krize.

Glücks je dejal, da pri delu domačih medijev opaža zanemarjanje varnostnega vidika prihoda beguncev. Poudaril je, da je prav tragičen dogodek v francoski prestolnici pokazal, da je begunska kriza tako humanitarno kot tudi pomembno varnostno vprašanje. Pariški dogodek bi zato po njegovih besedah lahko prinesel streznitev dela medijev v odnosu do begunske krize.

Tudi častno razsodišče ZNP trenutno ne obravnava nobene pritožbe, ki bi se nanašala na domnevni sovražni govor v mediju, je pojasnil Glücks. In tudi on je izpostavil problem sovražnega govora na forumih, ki se pojavlja tako v povezavi z begunsko krizo kot številnimi drugimi vsebinami. Eno od možnih rešitev vidi v prepovedi komentiranja določenih vsebin.

Kljub morebitni zaostritvi begunske krize sicer Bervar ostaja optimist in ne pričakuje, da bi slovenski mediji pri poročanju pozabili na korektnost in previdnost. Poudaril je, da primeri, kot je zadnji teroristični napad v Parizu, pripeljejo do radikalizacije javnega mnenja, ki zahteva več nadzora, več posega oblasti, tudi več posegov represivnih organov.

"Pariški dogodek in že sama begunska kriza povzročata spremembo v javnem mnenju in razmišljanju ljudi. Tudi mediji lahko začnejo slediti javnemu mnenju in zaostrujejo retoriko," je opozoril Bervar. Pri tem je ocenil, da se mediji ob tako groznem dogodku, kot je pariški, ne znajdejo najbolj.

"Mediji bi radi v takem primeru razkrivali več represije, hkrati pa vedo, da to ni oportuno," je dejal Bervar. Hkrati je spomnil na zelo tanko mejo med opozarjanjem na varnostni vidik begunske krize in nestrpnostjo do tujcev. "Občutek imam, da so domači novinarji in mediji v tej situaciji bližje človekovim pravicam, kot pa je trenutno oblast," je še dodal.

Razvojna banka s 1,5 milijona pomoči Sloveniji za obvladovanje migrantske krize

Ministrica za obrambo Andreja Katič in skrbnik sklada CEB za begunce in migrante Stephan Sellen sta podpisala pogodbo o donaciji 1,5 milijona evrov, ki jih sklad namenja Sloveniji za spopadanje z migrantsko krizo. Katičeva je ob tem izrazila zahvalo CEB, Sellen pa je za prihodnje dni napovedal še eno donacijo v višini dobrega pol milijona evrov.

Slovenija je za pomoč iz sklada Razvojne banka Sveta Evrope (CEB) zaprosila 29. oktobra, in sicer za kritje investicijskih in tekočih stroškov pri oskrbi migrantov.

Katičeva je v izjavi za medije ob predaji donacije v višini 1,5 milijona evrov spomnila, da se Slovenija že kar nekaj časa uspešno spopada z reševanjem migrantske oz. begunske krize in da je mejo Slovenije prečkalo že več kot 200.000 migrantov. "Če to primerjamo s številom prebivalcev, je to skoraj 10 odstotkov," je poudarila.

Vse institucije, ki sodelujejo pri obvladovanju migrantskega vala, tako policija kot Slovenska vojska in civilna zaščita, pa prostovoljci in humanitarne organizacije, se po njeni oceni uspešno spopadajo s to krizo.

Ministrica je ob tem napovedala, da namerava Slovenija do aprila 2016 iz odobrenih sredstev nabaviti 100 bivalnih zabojnikov, 10 sanitarnih zabojnikov, 10 kombijev na štirikolesni pogon ter tovorno vozilo za prevoz bivalnih in sanitarnih zabojnikov, je še povedala Katičeva.

CEB je bila ustanovljena leta 1956 kot sklad za socialni razvoj v okviru Sveta Evrope, katerega temeljni namen je bil zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest za številne begunce, ki so v povojni Evropi ostali brez dela.

Pozneje se je seznam prednostnih nalog širil tudi na druga socialna področja, kot so odprava posledic naravnih nesreč, gradnja socialnih stanovanj, financiranje programov v šolstvu in zdravstvu ter programov za varovanje okolja. Razvojna banka Sveta Evrope ima danes 41 članic. Slovenija je postala njena članica leta 1994.

Za obvladovanje aktualne migrantske krize je CEB zdaj ustanovila tudi poseben sklad, ki je namenjen v tem pogledu najbolj obremenjenim članicam CEB. Kot je pojasnil Sellen, je na njeno pobudo dodatna sredstva v sklad prispevalo že več evropskih držav, med drugim Nemčija, Ciper, Latvija in Slovaška.

Potem ko so podobne pogodbe že podpisali z Makedonijo in Srbijo, do danes dogovor sklenili tudi s Slovenijo, ki se ji v nekaj dneh obeta še ena podobna donacija v višini 530.000 evrov, je še dejal Sellen.

Tudi Makedonija razmišlja o ograji na meji

Tudi Makedonija po poročanju tamkajšnjih medijev ne izključuje več možnosti postavitve ograje na meji, s katero naj bi zajezili val beguncev. Konkretnih načrtov še ni, je pa komisija za varnost ob koncu tedna pristojnim oblastem odredila, naj začnejo s pripravami za morebitno postavitev ograje, povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

V Makedonijo prek meje z Grčijo vsak dan že več mesecev zapored prihaja več sto beguncev. Skoraj vsi nadaljujejo pot prek Srbije proti državam Evropske unije.

Kot poročajo makedonski mediji, naj namen žičnate ograje ob meji ne bi bil, da bi mejo v celoti zaprli za begunce, temveč da bi omejili število beguncev, ki vstopijo v državo. Vstop v državo naj bi tako dopustili toliko beguncem, kot jih sprejmejo ciljne države, še navaja APA.