J. A., arhiv DL

J. A., arhiv DL

Slovenijo je danes do 18. ure po podatkih policije zapustilo 516 prebežnikov, novih prihodov migrantov pa niso zabeležili. Letos je sicer skupaj v državo vstopilo 95.266 prebežnikov, zapustilo pa jo je 94.354.

V sprejemnem centru v Dobovi ob 18. uri ni bilo migrantov, v šotorišču Integral Lendava jih je bilo 55, v vojašnici Vrhnika 79, v postojnskem centru za tujce pa 192, kažejo podatki policije.

Podporo dodatnim pooblastilom vojski napovedala večina poslanskih skupin, izrecno jim nasprotuje le ZL

Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize je napovedala večina poslanskih skupin, izrecno pa jim nasprotuje le ZL. Vladni poslanci menijo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. V SDS poudarjajo, da njihova podpora ni namenjena reševanju koalicije, ampak varnosti državljanov.

Za podelitev začasnih, izjemnih pooblastil vojski, za kar je potrebna aktivacija 37.a člena zakona o obrambi, se po besedah Simone Kustec Lipice (SMC) odločajo zaradi prepočasnega, neučinkovitega in tudi nerazumevajočega odnosa držav članic EU do enotnega odgovora na begunsko krizo.

Realno je namreč pričakovati velik pritisk na našo južno zeleno mejo, zaradi česar je treba narediti vse za nemoteno upravljanje z migrantskim tokom, je dejala. Hkrati je napovedala podporo predlogu sklepa SDS, da vlada o izvajanju 37.a člena mesec dni po njegovi aktivaciji obvesti pristojne odbore DZ, nato pa še enkrat po prenehanju njegovega izvajanja.

V SDS bodo po besedah Žana Mahniča aktivacijo člena podprli kljub temu, da prihaja "absolutno prepozno". Tega po njegovih besedah ne delajo zato, "da bi reševali koalicijo, ampak da bi pripomogli k varnosti državljank in državljanov".

Aktivacijo člena v SDS vidijo kot stopnjevanje pritiskov nekaterih držav in EU za omejitev migracijskega toka. Kljub temu v SDS ocenjujejo, da v primeru Slovenije to ne bo dovolj. Slovenija namreč nima dovolj vojaških in policijskih kapacitet, da bi lahko zavarovala svojo celotno južno mejo, je dejal Mahnič.

Po oceni Franca Jurše (DeSUS) je podelitev dodatnih pooblastil vojski potrebna zaradi napovedi predvsem Avstrije, da bo zavračala ekonomske migrante. Slednje bi lahko po njegovih besedah povzročilo, da bi v Sloveniji obstalo več tisoč migrantov, hkrati pa bi se lahko zaradi migrantov, ki jih bo zavrnila Slovenija, poveča pritisk na zeleno mejo.

Tudi Matjaž Han (SD) opozarja, da je Avstrija sprejela ukrepe, ki imajo lahko za Slovenijo zelo neprijetne posledice, če ne bo ukrepala. Podelitev dodatnih pooblastil vojski je po njegovem prav ukrep v tej smeri. O posebnem zadovoljstvu pri tem sicer ne moremo govoriti, "lahko pa imamo eno skrb manj", je dodal.

Matej Tonin (NSi) je spomnil, da medtem ko Avstrija omejuje število prebežnikov, ki jih bo sprejela, v Grčiji čaka že najmanj 10.000 ljudi. Zato se lahko hitro zgodi, da se v Sloveniji znajde kar do 100.000 ljudi. Ta številka ni namenjena strašenju, je poudaril. Zato se mora Slovenija po njegovem odzvati.

Sama žičnata ograja, nameščena na južni meji, sicer po besedah Tonina ne more preprečiti nenadzorovanega vstopa ljudi v državo, ampak je to možno s pomočjo žive sile, ki bo ograjo branila.

V ZL po besedah Mihe Kordiša aktivacije omenjenega člena ne bodo podprli, saj ocenjujejo, da za to ni potrebe. "Varnostne razmere se ne poslabšujejo, posledično pa tudi ne opravičujejo povečanja represije," je dejal. Spomnil je, da je v nastanitvenih centri trenutno nastanjenih 336 prosilcev za azil, kar je vsega štiri odstotke vseh razpoložljivih kapacitet.

Država bi po njegovem morala odpraviti omejitve pri sprejemanju migrantov, denar, ki ga porabi za preprečevanje dostopa, po porabiti za njihovo oskrbo.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev stališča ni predstavila.

O dodatnih pooblastilih vojski bodo poslanci predvidoma odločali še danes. Če bodo sejo končali do 22. ure, bo sklep danes že objavljen v uradnem listu in bo začel veljati že jutri.

Azilni dom z novima izpostavama v Ljubljani in Logatcu

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o ustanovitvi dveh izpostav azilnega doma. Kot izpostavi je določila samski dom na Kotnikovi v Ljubljani in izobraževalni center za zaščito in reševanje Logatec.

Kot so zapisali v uradu vlade za komuniciranje, je vlada sklep sprejela na podlagi prvega odstavka 81. člena zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, da lahko zaradi enakomerne porazdelitve prosilcev za mednarodno zaščito ustanovi izpostave azilnega doma, so še pojasnili.

Po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se prosilca nastani v azilni dom, po potrebi pa tudi v ustrezne institucije ali pa se mu, ob izpolnjevanju pogojev, omogoči zasebno nastanitev. V Ljubljani deluje azilni dom, ki lahko sprejme 203 osebe.

Del prosilcev za mednarodno zaščito je lahko nastanjenih tudi v Centru za tujce v Postojni, kjer je sicer tudi prostor za tujce, ki ne zapustijo države v določenem roku in jih ni mogoče takoj odstraniti iz države, katerih istovetnost ni znana, imajo izrečen izgon, mladoletne tujce brez spremstva, tujce, ki so v državi nezakonito in čakajo na odstranitev po meddržavnem sporazumu do predaje tujim varnostnim organom, tujce, ki so v postopku odstranitve, ali tujce, ki niso zapustili Slovenije in so ponovno zaprosili za mednarodno zaščito.

Če pride do povečanega števila prosilcev za azil, pa se aktivira kontingentni načrt, v katerem so določene dodatne kapacitete za njihovo namestitev, med njimi, poleg omenjenega samskega doma v Ljubljani in kompleksa v Logatcu, še počitniški dom na Debelem Rtiču in objekt stare ekonomske šole v Murski Soboti.

Kot je nedavno povedal državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic, smo v Sloveniji po kontingentnem načrtu trenutno sposobni za dlje časa namestiti 1000 prosilcev za azil. Če bi število prosilcev naraslo, pa bi bilo načrt treba dopolniti, je še dejal državni sekretar.

Za namene oskrbe prebežnikov, ki v zadnjih mesecih potujejo skozi Slovenijo, pa je država vzpostavila tudi več tisoč mest v sprejemnih in nastanitvenih centrih, v katerih prebežnike registrirajo, oskrbijo s hrano, vodo in jim nudijo medicinsko pomoč ter prostor za počitek. V teh centrih se zadržijo kratek čas.

Ob priprtju meja na balkanski poti vse več migrantov v Grčiji

Več tisoč migrantov, ki so preko konca tedna prispeli iz Turčije v Grčijo, se je danes nakopičilo v pristanišču Pirej pri Atenah, saj države na t. i. balkanski poti, ki bi jih morali prečkati na svoji poti na zahod in sever Evrope, vse bolj pripirajo svoje meje.

S trajekti je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa z grških otokov v Egejskem morju v pristanišče Pirej danes zjutraj prispelo kakih 4000 novih migrantov.

Če bi zadeve potekale kot doslej, bi te ljudi z avtobusi prepeljali proti severu na mejo z Makedonijo, nakar bi pot nadaljevali naprej proti severu oz. zahodu. A avtobusov tokrat ni bilo. Grške oblasti naj bi jih odpovedale v želji, da preprečijo kopičenje ljudi in morebitne nasilne izgrede na grško-makedonski meji, piše dpa.

Kot je sinoči na televiziji povedal grški minister za migracije Joanis Muzalas, je namreč na meji že več 5000 ljudi, za katere ne vedo, ali oziroma kdaj bodo lahko nadaljevali pot. Obenem je Makedoniji očital, da krši zavezo držav, dano na nedavnem vrhu EU, da vsaj do vrha s Turčijo 6. marca ne bodo zapirale svojih meja za begunce iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Makedonija, ki ni članica EU, namreč po novem prek meje spušča le še ljudi iz Sirije in Iraka, iz Afganistana pa ne več. V strahu zaradi ukrepov Avstrije so namreč države na t. i. balkanski poti, ki ne želijo, da bi na njihovem ozemlju ostajale večje množice migrantov, zaostrile nadzor nad tokom ljudi in to je eden od ukrepov v tej smeri.

Oblasti v Skopju so sicer danes zanikale, da bi mejo za Afganistance zaprle. Kot so pojasnili na makedonskem zunanjem ministrstvu, je težava v tem, da so med Afganistanci mnogi taki, ki so pred tem pet, šest let živeli v Grčiji, in vprašanje je, ali so upravičeni do poti naprej v EU. Srbija jih je preko vikenda zavrnila in so zdaj v Tabanovcih na severu Makedonije.

Obenem so na ministrstvu zavrnili očitke Aten, da ne spoštujejo zavez z nedavnega vrha EU. Evropski svet in komisija sta namreč Makedoniji zgolj priporočila, naj beguncem zagotovi human in varen tranzit.

Od polnoči sicer veljajo nova pravila, ki so jih minuli teden dogovorili direktorji policij držav na t. i. balkanski poti - Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Med temi je tudi izdaja posebnega dokumenta beguncem ob prečkanju grško-makedonske meje na prehodu Idomeni-Gevgelija.

Ta s fotografijo opremljen dokument naj bi nato veljal kot nekakšen potni list za celotno balkansko pot, kar med drugim pomeni, da ga bodo mejni organi vsake od držav na tej poti ob vstopu begunca v državo in izstopu iz nje ožigosali, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

APA sicer poroča o več zastojih na begunski poti, med drugim tako na makedonski kot na srbski strani meje med Makedonijo in Srbijo. Razlogi zanje zaenkrat niso povsem jasni, verjetno pa so povezani z novimi, strožjimi pravili in nadzorom.