Kako je nov lekarniški zakon pisan na kožo Pomurskih lekarn
Poleg ukinitve možnosti ugovora vesti novela zakona prinaša tudi nabavo zdravil brez javnega naročanja.
Poslanci so na zadnji letošnji seji sprejeli novelo zakona o lekarniški dejavnosti, ki je največ pozornosti javnosti požela zaradi odprave instituta ugovora vesti farmacevtskih delavcev. Gre za naravno posledico oktobrskega incidenta v lendavski enoti Pomurskih lekarn, ko pacientka zaradi ugovora vesti tamkajšnje farmacevtke ni dobila kontracepcijskih tabletk, kar je vodilo v mini nacionalno paniko. Toda v senci ukinitve ugovora vesti novela zakona prinaša še eno veliko novost, ki je ravno tako zaznamovala javni lekarniški zavod Pomurske lekarne v zadnjih letih.
Z novelo je namreč javnim lekarniškim zavodom naloženo, da zdravila nabavljajo neposredno od veletrgovcev, brez izvedbe javnih naročil. Kot pravi zakon, mora javni lekarniški zavod zdravila v tekočem poslovnem letu naročiti pri vsaj treh veletrgovcih, pri čemer lahko z enim veletrgovcem ustvari največ 70 odstotkov letnega prometa z zdravili. Kot je znano, se je ravno zaradi nabave zdravil v soboški občini v prejšnjem mandatu vnel hud spopad med takratnim direktorjem mestne uprave Srečkom Đurovom v glavni vlogi in vodstvom Pomurskih lekarn. Zaradi konflikta je Ivan Zajc vse do izvolitve Damjana Anželja ostajal v vlogi vršilca dolžnosti in brez polnega direktorskega mandata na čelu Pomurskih lekarn.
Občina neuspešno nasprotovala
Ob sprejemanju novele zakona o lekarniški dejavnosti je Anželj državnemu zboru poslal dopis, v katerem je občina predstavila svoje stališče do predvidene zakonodajne spremembe. Župan je navedel argumentirano pripombo k uzakonitvi prakse, da javni zavodi še naprej ne bodo izvajali javnih naročil pri nabavi zdravil. Pri tem je med drugim opozoril na ugotovitve dveh notranjih revizij poslovanja Pomurskih lekarn iz let 2016 in 2018 in spomnil tudi na izredno sejo mestnega sveta leta 2019, na kateri je mestna občina opozorila, da so Pomurske lekarne v obdobju 2003–2019 z desetimi gospodarskimi subjekti sklenile posle v višini 365 milijonov evrov, od tega zgolj 0,3 odstotka prek javnih naročil. »Menimo, da takšna izjema za javne lekarniške zavode, kot jo je predvidel predlog sprememb in dopolnitev zakona o lekarniški dejavnosti, ni skladna z evropskimi pravili, niti ni upravičljiva z vidika nemotene preskrbe prebivalstva z zdravili, še manj pa ekonomsko smiselna z vidika gospodarne rabe javnih sredstev. Navedenemu predlogu zato odločno nasprotujemo in menimo, da bi bilo treba predlagani 14.a člen zakona o lekarniški dejavnosti črtati,« je med drugim poudaril Anželj v dopisu državnemu zboru pri obravnavi zakona.
Ta pa, kot že navedeno, ni bil upoštevan. Poslanci so novelo vladnega zakona, ki uzakonja prav to, kar je bil glaven očitek v križarski vojni občine proti Pomurskim lekarnam, z 51 glasovi za in enim proti sprejeli. Novelo lekarniškega zakona so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, nasprotovali so ji le v NSi, SDS pa je državnozborsko sejo obstruiral. Odločnemu nasprotovanju soboške občine navkljub so torej nabavo zdravil brez javnega naročanja podprli tudi poslanci SD, katerega člana sta tako Anželj kakor ne nazadnje državni sekretar Đurov in minister Aleksander Jevšek, glavna protagonista takratne lekarniške sage na občinski strani.
Sestava sveta zavoda ostaja
Prezrt je bil tudi predlog murskosoboške občine, da bi v novelo zakona dodali člen, na podlagi katerega bi bile občine dolžne uskladiti ustanovni akt lekarniških zavodov. Soboška občina namreč opozarja na sestavo sveta zavoda Pomurskih lekarn, saj ima v njem danes svojega predstavnika zgolj 16 občin, čeprav je ustanoviteljic 25. Pri tem izpostavlja še, da ima majhna Občine Kobilje, čeprav niti nima na svojem območju lekarniške enote, enega predstavnika, kakor tudi soboška občina kot največja ustanoviteljica, na drugi strani pa dobrovniška občina svojega predstavnika v svetu zavoda nima. Po navedbah Anželja se občine, ki jim stari ustanovni akti daje več pravic, o spremembi ne želijo pogovarjati, k temu pa da pripomore tudi nezainteresiranost javnega zavoda za potrebne spremembe, saj »mu takšno upravljanje, s tem pa tudi nezadosten nadzor nad organizacijo in poslovanjem, vsekakor ustreza«. Konec meseca februarja bo sicer svetu zavoda prenehal mandat, zato bo do takrat potrebno imenovanje novih članov.
