Rok Šavel

Po praktično štirih mesecih se je na redni seji ponovno sestal murskosoboški mestni svet. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je bil prav gotovo drugi rebalans letošnjega proračuna, ki na prvi pogled ni nič posebnega, a ob podrobnem pogledu razkriva strukturne težave v krvni sliki občinskih financ.

V najem kredita za plačilo izvajalcev

Poglavitna sprememba se nanaša na znatno znižanje transfernih prihodkov - to je v glavnini denar, ki ga občina prejme od države in drugih javnofinančnih institucij za (so)financiranje projektov - in to za več kot 4,5 milijona evrov. Po pojasnilih mestne uprave je razloge za to iskati v dolgotrajnosti postopkov s strani ministrstev glede povračila upravičenih stroškov projektov. Ker pa ima občina seveda v ognju kar nekaj projektov, kjer je izvajalce potrebno plačati, se z rebalansom načrtuje najem novega dvomilijonskega kredita oziroma, kot se temu tehnično-birokratsko pove, za "premostitveno zadolževanje". Skupni obseg zadolževanja soboške občine se tako v letošnjem letu zvišuje na pet milijonov evrov. Gre pa za projekte, kot so druga faza Noršinske ulice, prenova Delavskega doma, Dograditev tribun na stadionu Fazanerija in izgradnjo sončnih elektrarn na javnih objektih.

Jure Kljajić

Kritična vzdržnost občinskih financ

V razpravi okoli rebalansa je bilo ponovno slišati znana opozorila, kjer sta, tako kot že velikokrat, nastopila svetnika Bojan Petrijan v imenu svetniške skupine SDS in Anton Slavic iz Neodvisne stranke Pomurja. Petrijan je dejal, da je občina v brezizhodnem položaju in mora jasno povedati, da "smo zašli v likvidnostne težave". Ob tem je ostro ocenil, da se proračun izvršuje nezakonito, saj da je bilo že ob prevzemu obveznosti jasno, da za njihovo poplačilo ni sredstev, ter ponovno pozval k "preobratu" za naslednje proračunsko leto. Podobna opozorila je bilo slišati s strani Slavica, ki je s številkami ponazoril investicijsko nezmožnost občine, rast tekočih odhodkov in okrnjen razvojni potencial. "Za financiranje investicij lastnega denarja ni," je med drugim poudaril in priznal, da je deloma krivda tudi na strani države zaradi podfinanciranosti občine. Zaradi kritične vzdržnosti občinskih financ je ob tem predlagal pripravo varčevalnega programa.

Matej Novak

Predvolilni duel Gomboca in Graha

Podžupan Timi Gomboc je zavzel obrambno držo in s prstom pokazal na državo. Spomnil je na dvige plač v javnem sektorju, nove in nove obveznosti, tudi božičnico, zaradi česar bo investicijskih sredstev vedno manj, za kar si je prislužil repliko svetnika Mateja Graha iz vrst Svobode, sicer generalnega sekretarja vladajoče stranke Roberta Goloba. Grah je dejal, da se "očitno volitve bližajo", saj da si je podžupan privoščil nekaj neresnic. Pri tem je v bran vlade navedel, da pogajanja z občinskimi druženji za višjo povprečnino že potekajo, sicer pa da je bilo tudi za božičnico povedano, da bo letos vlada ves denar občinam zagotovila iz državnega proračuna.

Rok Šavel

Česa bo manj v letu 2026?

Kot zadnji je nastopil župan Damjan Anželj, ki je ravno tako spomnil na podfinanciranost občine, saj naj bi ta bila prikrajšana za okoli 3 milijone evrov letno, in da tudi višja povprečnina ne pokrije vseh zakonskih obveznosti, ki jih država nalaga občini. Po zatrjevanju župana bo občina z novim kreditom na 7,4 od 15-odstotkov maksimalnega obsega možnega zadolževanja po zakonu, sam pa je dopustno mejo postavil pri desetih odstotkih. "Takoj, ko prejmemo sredstva, bomo pokrili kredit," je napovedal in pojasnil preglavice in dolgotrajne postopke pri (pred)financiranju projektov. Je pa priznal, da je finančna situacija takšna, kakršna je, a da je obtožba o "nezakonitem izvrševanju proračuna" žaljiva, saj da vse zadeve vodijo transparentno. Ob tem je ponazoril, da se na drugi strani potrebe in pričakovanja občanov večajo. "Mi smo v teh letih prišli do standarda, ki ga bomo morali sedaj znižati in to morajo ljudje vedeti," je bil jasen in napovedal, da bo to realnost izkazoval tudi proračun za leto 2026. Ta bo očitno moral biti veliko bolj skromen kljub temu, da gre za volilno leto. Anželj je ob tem svetnike pozval, da naj tudi sami uskladijo svoja pričakovanja in želje ter sami predlagajo, kje se naj varčuje. "Jasno je potem treba povedati, da bo manj košenj, ceste se bodo manj popravljale, manj bo investicij v krajevne skupnosti, manj prireditev ...," je bil jasen župan.

Vanesa Jaušovec

Kljub kritikom je bil rebalans sprejet brez glasu proti, pri čemer ga je v celoti podprla tudi svetniška skupina SDS, vzdržala pa sta se Slavic in svetnik Miran Forjanič iz Liste za našo Soboto.