Jevškove reforme o regionalnem razvoju še ni na mizi, Pomurje pa na ravni Bolgarije
Novela krovnega zakona o skladnem regionalnem razvoju se je zataknila v medresorski obravnavi.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki se v teh dneh pretežno ukvarja s svojo črno gradnjo v Filovskem gaju, že skoraj od začetka svojega ministrskega mandata obljublja reformo upravljanja regionalne politike. Hitro je bilo namreč jasno, da za ustanovitev pokrajin politične volje in želje pri vladi Roberta Goloba ne bo, zato so se na resornem ministrstvu lotili prenove krovnega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. To naj bi bil nekakšen vmesni korak do nadaljnje prepotrebne regionalizacije, o kateri je bilo v preteklosti prelitega že veliko črnila.
Za premagovanje razvojnega zaostanka
Ena od osrednjih sprememb, ki jih predvideva novela, je ukinitev zdajšnjega modela dogovorov za razvoj regij. Gre za mehanizem, ki je pogosto tarča kritik zaradi dolgotrajnih usklajevanj in premajhne prožnosti pri sofinanciranju regijskih projektov. Namesto tega bi regije po novem neposredno prejele sredstva, z jasno odgovornostjo za njihovo upravljanje in načrtovanje.
Načrtovanje regionalnega razvoja naj bi po novem temeljilo na več dokumentih z dolgoročnim časovnim horizontom – od strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050, ki bi jo sprejel državni zbor, do akcijskih in izvedbenih programov, vezanih na šestletna obdobja.
Pomembna novost bi bila tudi krepitev vloge regionalnih razvojnih agencij, ki naj bi po novem imele širši nabor nalog in celo možnost izvajanja razpisov na ravni regije, hkrati pa bi morale biti izključno v javni lasti.
Kar zadeva institucionalni okvir, novela predvideva vzpostavitev regijskih svetov, sestavljenih iz županov, kot osrednjih odločevalcev ter znotraj teh še razvojne svete regij, v katerih bi bili enakovredno zastopani ključni deležniki – gospodarstvo, nevladne organizacije, znanost, sindikati ter predstavniki narodnih skupnosti. Na ravni kohezijskih regij pa naj bi deloval razvojni svet kohezijske regije, ki bo zajemal po sedem predstavnikov iz vsake razvojne regije. Skratka, kozmetične spremembe zdajšnje ureditve.
Osnova je zakon iz leta 2011, ki glede na stanje regionalnega razvoja zagotovo potrebuje prevetritev. To priznavajo tudi na Jevškovem ministrstvu, kjer v obrazložitvi predloga zakona jasno navajajo, da smo priča velikemu razvojnemu zaostanku nekaterih regij, kar potrjujejo različne študije in analize. Približevanje Slovenije povprečni gospodarski razvitosti Evropske unije (EU) se je upočasnilo – ustvarimo manj bruto domačega proizvoda na prebivalca od povprečja EU, kar je posledica nižje produktivnosti. V oči najbolj bode velikanska razlika med osrednjeslovensko regijo, kamor sodi Ljubljana, in drugimi slovenskimi regijami.
Če je osrednjeslovenska regija v obdobju 2000–2023 povečala BDP v razmerju do povprečja EU za 24 odstotnih točk in je tako po razvitosti prehitela denimo Avstrijo, je pomurska regija v dvajsetletnem obdobju napredovala za pičlih 5 odstotnih točk. Naša regija tako danes dosega 62 odstotkov povprečnega BDP v EU. Za boljšo predstavo – Pomurje je po razvitosti na ravni Bolgarije.
Več pripomb finančnega ministrstva
Minister Jevšek je predlog novele krovnega zakona, ki naj bi se sistemsko lotila teh razvojnih vrzeli, večkrat napovedal, a ta še danes ni v zakonodajnem postopku. Vmes je bilo opravljenih kar nekaj korakov: javna posvetovanja z deležniki v vseh regijah, objava predloga novele zakona na portalu e-demokracija in javna razprava, vrsta usklajevanj s socialnimi partnerji, zbornicami in občinskimi združenji. Za obravnavo in potrditev predloga zakona v vladi je bil celo 26. junija pripravljen sklep, a ta do mize premierja Goloba ni prišel.
V čem je težava?
Predlog zakona bi moral biti po prvotnih načrtih v javni obravnavi že lani spomladi, a je bil šele konec lanskega leta. Minister Jevšek je takrat v našem podkastu Kavč napovedal, da bo v začetku letošnjega leta poslan v zakonodajno proceduro. Kot kaže, se je zakon ustavil v medresorski obravnavi.
Po naših informacijah naj bi ročno zavoro potegnili predvsem na finančnem ministrstvu, ki ga vodi minister Klemen Boštjančič. Neuradno naj bi tako kolegom na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj poslali že več dopisov s številnimi pripombami k nedorečenim zadevam v predlogu zakona, ki pa niso bile upoštevane. Pomislek naj bi bil tudi, da bi bilo zaradi tako obsežnih sprememb velikega števila členov treba spisati nov zakon in ne zgolj spreminjati veljavnega.
Tega na finančnem ministrstvu uradno ne priznavajo in pravijo, da vsebine gradiv, ki so predmet usklajevanja, ne komentirajo. »Poudarjamo pa, da z naše strani podane pripombe nikakor ne pomenijo prizadevanj za onemogočanje izvajanja ukrepov endogene regionalne politike, temveč prispevajo k pripravi jasnih in ustavno skladnih predpisov ter oblikovanju transparentnih postopkov,« so dodali za naš medij in tako med vrsticami potrdili, kaj si mislijo o Jevškovem zakonu. Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so kljub temu, kot so nam zatrdili, prepričani, da jim bo še v tem mandatu uspelo spraviti zakon skozi vlado in parlamentarno sito.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
