Igor Napast

Mesec in pol po začetku novega šolskega leta, natančneje 18. oktobra, je začel veljati nov pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli. Sprememba je sledila uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki ga je državni zbor sprejel julija letos, pravilnik pa sledi kurikularni prenovi oziroma novim učnim načrtom. Prejšnji pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli je bil z manjšimi popravki v letu 2024 nespremenjen vse od leta 2013.

Katere spremembe oziroma novosti prinaša?

Čeprav so se spremembe v ocenjevanju že nekaj časa napovedovale, je nov pravilnik presenetil šolnike, saj se uveljavlja šele po začetku pouka. Z njim se med drugim spreminja koncept preverjanja znanja, razširja nabor načinov ocenjevanja znanja, uvaja možnost medpredmetnega ocenjevanja, zmanjšuje minimalno število ocen in spreminja način določanja zaključne ocene pri posameznem predmetu. Kot so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, pravilnik sledi spremembam zakona o osnovni šoli in spremembam učnih načrtov ter drugih novosti, ki naj bi prispevale k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli.

Jure Kljajić

Širitev nabora načinov ocenjevanja znanja pomeni, da večina ocen pri nekem predmetu ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja. Možno bo tudi pridobiti oceno z raznolikimi načini ocenjevanja – kombinacija različnih načinov ocenjevanja za pridobivanje ene ocene, kar naj bi v praksi pomenilo, da bo obremenitev učencev med šolskim letom bolj enakomerna. Po novem pravilniku bo možno pridobiti ocene tudi na osnovi medpredmetnega izvajanja dejavnosti, kar pomeni, da lahko učenec za posamezni izdelek oziroma dejavnost pridobi ocene pri več predmetih.

Pixabay

Novost pravilnika je tudi manjše minimalno število ocen. Pri predmetih, ki se poučujejo največ dve uri tedensko, sta odslej obvezno pridobljeni minimalno dve in ne več tri ocene, pri predmetih, ki se izvajajo več kot dve uri tedensko, pa ne več minimalno šest, temveč minimalno štiri pridobljene ocene. V pravilniku ostaja omejitev, ki je veljala že doslej, da se lahko tedensko pišeta zgolj dva preizkusa znanja, uvaja pa se omejitev, da se na dan, ko učenci pišejo pisni preizkus znanja, učencev ne sme ocenjevati ustno pri drugih predmetih, lahko pa se na isti dan ocenjujejo drugi izdelki (likovni, tehnični idr.) ter nastopi in dejavnosti.

Pisno ocenjevanje znanja se odslej ponovi, ko je najmanj polovica učencev oddelka ali učne skupine ocenjena negativno. Doslej je za ponavljanje zadostovala tretjina negativnih ocen.

Ob vsem naštetem pa je po novem pravilniku bolj jasno opredeljeno, da je učitelj avtonomen pri oblikovanju zaključne ocene in mu ni treba nujno upoštevati aritmetične sredine vseh pridobljenih ocen. Avtonomnost učitelja pri ocenjevanju je tako navedena kot eno od temeljnih načel ocenjevanja.

Vanesa Jaušovec

Premišljeno in postopno

»Najpomembnejša sprememba pravilnika je, da ne ureja področja preverjanja znanja skupaj z ocenjevanjem, ker je preverjanje didaktično gledano del učnega procesa in se mora tudi udejanjati v učnem procesu pred ocenjevanjem. Zato že takoj prihaja do spremembe poimenovanja pravilnika – v pravilnik o ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Nov pravilnik tako ureja ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja,« nam je pojasnila ravnateljica OŠ II Murska Sobota Anita Borovič, ki dodaja, da bi si ravnatelji seveda želeli, da bi vsebino pravilnika prejeli nekoliko prej, vendar so kljub temu poskrbeli, da so bili zaposleni z novostmi seznanjeni.

»Ključno se nam zdi, da učitelji dobro razumejo vse spremembe, saj te neposredno vplivajo na načrtovanje in izvajanje pouka ter na postopke ocenjevanja znanja.« Sama podpira predvsem tiste določbe, ki jasneje opredeljujejo postopke preverjanja in ocenjevanja ter dajejo več poudarka sprotnemu spremljanju napredka učencev.

»Pomembno je tudi, da se učencem in staršem zagotovi večja transparentnost glede meril in kriterijev ocenjevanja. Po drugi strani pa so nekatere spremembe precej zahtevne za izvedbo v praksi, saj zahtevajo dodatno organizacijo in prilagoditve urnikov. Prav tako bo v nekaterih primerih potrebnega več strokovnega usklajevanja med učitelji,« je dejala.

Vanesa Jaušovec

Na šoli so že pred uveljavitvijo novega pravilnika pripravili načrt pisnih ocenjevanj. Ker pravilnik določa nekatere novosti glede števila, vrste in časovne razporeditve pisnih ocenjevanj, so načrt ponovno pregledali in po potrebi prilagodili. Pri tem so upoštevali tako nove določbe kot tudi načelo enakomerne obremenitve učencev.

»Učiteljem smo dali usmeritev, naj spremembe izvajajo premišljeno in postopno, pri čemer je ključno, da učenci niso dodatno obremenjeni ter da je proces ocenjevanja še vedno zanesljiv, pravičen in strokoven.«

Osnovna šola Križevci

Da k predlogu pravilnika dajo svoje pripombe, je učitelje pozvala ravnateljica OŠ III Murska Sobota Sonja Čerpnjak. »Sicer pa menim, da je za vse spremembe potreben čas, ki bo pokazal, ali jih je mogoče realizirati, ali bomo znali izkoristiti avtonomijo, ki jo ponuja nov pravilnik, ter ali bodo res prispevale k dvigu vzgojno-izobraževalnega procesa. V novem pravilniku mi je všeč razširjen nabor načinov ocenjevanja znanja, možnost pridobivanja ocene na osnovi medpredmetnega izvajanja dejavnosti ter avtonomnost učitelja pri ocenjevanju. Glede na zmanjšano število ocen pa se poraja dilema glede preobširnih sklopov ocenjevanja,« je še dejala in dodala, da bodo učitelji po aktivih pregledali termine pisnih ocenjevanj in jih prilagodili v skladu z novim pravilnikom.

Profimedia

Že prej so delali tako

»Dokumentacije, priprave, preverjanja in ocenjevanja se v šolah načrtujejo že prej in mrežno za več razredov skupaj, zato smo nekako domnevali, da se pravilnik med šolskim letom naj ne bi spremenil. Tudi na študijskih skupinah, ki so bile v avgustu po posameznih predmetnih področjih, ni bilo toliko govora o tem kot o prenovah učnih načrtov, ki sledijo v prihodnjih letih. Informacija o sprejetju novega pravilnika je tako prišla kar iznenada, zato nas je zagotovo presenetila,« pravi učitelj slovenščine na OŠ Odranci Nino Gumilar in doda, da so nekatere člene pravilnika sicer izvajali že prej, po starem pravilniku, kot je npr. poudarek na ustnih oz. drugih načinih preverjanja in ocenjevanja in ne na pisnih ocenjevanjih, prav tako so upoštevali, da tedensko in na isti dan učenci niso opravljali dveh pisnih preizkusov, držali so se minimalnega števila ocen pri posameznih predmetih ...

Jure Kljajić

»Na šoli smo že začeli sloneti k temu, da preverjanje znanja ni bilo identično ocenjevanju znanja – da se je lahko učna snov, četudi se je pisala, preverjala na drugačne načine, npr. s kakšnimi kvizi, govornimi nastopi, predstavitvami, križankami ipd. Prav tako smo nekateri učitelji na koncu šolskega leta ocene zaključevali celostno, torej ne samo po goli aritmetični sredini, ampak smo upoštevali splošen trud učenca pri delu za predmet, tekmovanja, predstavljanje šole v javnosti itd. Najbolj nas je presenetila novica o zmanjšanem številu ocen glede na število ur posameznega predmeta in člen glede omejitve ocenjevanja – če učenec piše test, naj tisti dan ne bi bil ustno vprašan. Prav tako je presenetljivo dejstvo, da mora za ponavljanje pisnega ocenjevanja biti polovica ali več negativno ocenjenih izdelkov v celem razredu.«

Na odranski šoli so pred uvedbo novega pravilnika že imeli oblikovan načrt pisnih ocenjevanj za prvo ocenjevalno obdobje, bistvenih sprememb mrežnega plana pa tudi po njegovem sprejetju ne ugotavljajo. »Držali se bomo samo pravilnika, da ob opravljanju pisnega ocenjevanja učenec ne bo nenapovedano ustno vprašan,« pravi Gumilar, ki dodaja, da je tako kot letni delovni načrt tudi mrežni plan ocenjevanja velikokrat živi dokument, ki se glede na dinamiko pouka sproti prilagaja, seveda pa sledi šolski zakonodaji ter pravilniku.

ZPMS

»Učitelji smo bili z novostmi pravilnika o ocenjevanju seznanjeni prek medijev in spletne strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Čeprav se spremembe uvajajo sredi šolskega leta, ne gre za drastične posege, ki bi bistveno vplivali na letni delovni načrt, ki ga je učitelj oblikoval in oddal pred začetkom šolskega leta. Pravilnik res določa možnost manjšega števila ocen, a hkrati avtonomnost učitelju še vedno dovoljuje tudi dosedanji način ocenjevanja. Tudi možnost pridobitve več ocen za en izdelek je obstajala že v prejšnjem pravilniku, čeprav morda ni bila utečena praksa,« pa pravi Nada Vajs Vidnar, profesorica razrednega pouka na OŠ Križevci.

Opaža, da se v javnosti preveč poudarja preverjanje znanja le v obliki testov, vendar je že prejšnja različica pravilnika jasno navajala sprotno preverjanje znanja, kar je skladno tudi z usmeritvami učnih načrtov.

Vanesa Jaušovec

»Seveda smo učitelji v praksi tako tudi delali. Vse to je avtonomnost učitelja, ki jo je imel tako prej, kot jo ima zdaj. Zdi se mi, da ministrstvo po eni strani poskuša ukalupiti miselnost učiteljev v vizijo izobraževanja, ki očitno še ni povsem dodelana. Učitelji bomo dobro in produktivno učili, ko nam bo omogočena popolna avtonomnost pri našem delu. Naša primarna naloga je poučevanje in vzgajanje otrok v razredu. Dejavnosti, kot so varstvo učencev, projekti, nadomeščanja in spremstva učencev na prireditve zunaj pouka, zmanjšujejo produktivnost učitelja v razredu. Vsi, ki imajo 'platno in škarje' v vzgoji in izobraževanju, bi si morali pogosteje prebrati Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Učitelju je treba dati veljavo in spoštovanje njegovega dela, brez nenehnega nadzora in 'recesijskih' pristopov. Le tako bomo dosegli želene in trajnostne uspehe v izobraževanju,« je bila jasna.

Starši niso seznanjeni
O tem, kako komentirata nov pravilnik, smo povprašali tudi dve mami osnovnošolcev, pri čemer nam je prva odgovorila, da z vsebino pravilnika ni seznanjena. Nina Zorjan, predstavnica staršev v svetu zavoda OŠ Šalovci in mama dveh šolark, pa je dejala, se je z novim pravilnikom seznanila v grobem oziroma je doslej seznanjena zgolj s podatkom o zmanjšanju minimalnega števila ocen pri posameznih predmetih. »Moje osebno mnenje je, da bodo zaradi manjšega števila ocen posamezna ocenjevanja bolj obsežna, torej bodo ocenjevali večjo količino snovi naenkrat, kar mislim, da bo za otroke težje. No, morda pa se izkaže nasprotno. Čas bo pokazal.«