Etelka Korpič Horvat svari, da se »ne spremenimo v policijsko državo«
Pomisleki glede rokohitrskih ukrepov na področju notranjih zadev, pravosodja in sociale tako med stroko kot politiko.
Vlada je po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je zaradi napada pripadnikov romske skupnosti pred lokalom umrl 48-letni domačin Aleš Šutar, prejšnji četrtek soglasno potrdila tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim želi odgovoriti na naraščajoče varnostne in socialne izzive v jugovzhodni Sloveniji. Zakon, ki ga je premier Robert Golob označil kot »odgovor na vprašanja, kako povečati varnost in zaščititi žrtve nasilništva«, predvideva vrsto ukrepov s področja notranjih zadev, pravosodja in sociale. Ob tem je vlada aktivirala tudi 37. člen zakona o obrambi, po katerem bo lahko na obmejna območja poslala mešane policijsko-vojaške patrulje.
Državni zbor naj bi o zakonu po skrajšanem postopku odločal predvidoma že naslednji teden, že jutri pa ga bo obravnaval pristojni odbor za notranje zadeve. A ob vse večjem poudarku na varnostnih ukrepih se odpirajo tudi vprašanja o ustavnosti in sorazmernosti predlaganih rešitev.
Upoštevanje načela delitve oblasti
Nekdanja ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat meni, da ni dobro, da se bo zakon sprejemal po hitrem postopku, saj bi redni postopek omogočil širšo in daljšo razpravo ter vključitev širše, tudi strokovne javnosti. »Prav je, da se zakoni spreminjajo zaradi spremenjenih družbenih razmerij. Država mora slediti družbenim spremembam s spreminjanjem predpisov. Vprašanje pa je, ali je zadostna utemeljitev vlade, da je nujnost podana pri vseh varnostnih ukrepih, določenih v obravnavanem zakonu,« poudarja Korpič Horvatova, ki dodaja, do so ukrepi za zagotavljanje večje varnosti sicer smiselni, a da mora država pri posegih v človekove pravice upoštevati načelo sorazmernosti in pravne države ter delitve oblasti.
Šutarjev zakon naj bi namreč policiji omogočil vstop in pregled stanovanja ter drugih prostorov brez sodne odredbe, varnostne akcije za preprečevanje in odkrivanje hujših kršitev javnega reda, kaznivih dejanj in hujših prometnih prekrškov, tehnični nadzor z uporabo tehničnih sredstev policije za fotografiranje, video in avdio snemanje za zagotavljanje javnega reda, za preprečevanje, odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj ali prekrškov ter identifikacijo storilcev in uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic. Gre za ukrepe, kot opozarja nekdanja ustavna sodnica z Goričkega, ki bodo posegali predvsem v zasebnost človeka. To pa so posegi v pravice, ki so varovane v mednarodnih aktih in ustavi.
»Na podlagi ustavnosodnih presoj je poseg v zasebnost dopusten, če je v skladu z načelom sorazmernosti. Ustavno sodišče ga presoja po tako imenovanem strogem testu sorazmernosti. Najprej presodi, ali je podan ustavno dopusten cilj. Če je legitimen cilj podan, pa še presodi, ali so ukrepi nujni, primerni in sorazmerni,« pojasnjuje.
Tako kot številni njeni kolegi iz pravne stroke meni, da bi bilo treba pred sprejetjem novih ukrepov preveriti, ali policija že sedaj ne more uspešneje izvajati svojih pooblastil. Bodisi zaradi zakonskih praznin ali nejasnih zakonskih opredelitev. »Pomembno je, da se pri tem upošteva načelo delitve oblasti. Da se zaradi širokih pooblastil policije, katerih dejanj predhodno ne potrdi sodišče, ne spremenimo v policijsko državo,« opozarja.
Višje kazni in večja vloga CSD
Kritična je tudi do ukrepov s področja pravosodja, ki naj bi določali strožjo kaznovalno politiko, predvsem do povratnikov, ki bi jim denimo omejili pravico do brezplačne pravne pomoči, uvedli možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov, daljši pripor, višje kazni za nasilništvo in omogočili njihov pregon po uradni dolžnosti. »Zgodovina nas uči, da huda kaznovalna politika ne prinaša uspehov. Vprašanje je, ali bodo višje kazni dosegle cilj večje varnosti. Država ima pozitivno obveznost prebivalcem zagotavljati eksistenčne pogoje, pogoje, da se človek svobodno razvija in oblikuje svoje življenje. Vemo, da revščina prinaša konfliktne situacije, tudi kriminalna dejanja. Zato menim, da je revščino treba odpravljati sistemsko,« pove prekmurska pravnica in pri tem kot dobro prakso navede Pomurje, kjer so občine romskim skupnostim omogočile osnovno infrastrukturo in postopno vključevanje v družbo. Na področju socialne politike naj bi ukrepi, zajeti v Šutarjevem zakonu, določili večje obveznosti centrov za socialno delo (CSD).
Med ključnimi ukrepi je, kot navaja Korpič Horvatova, zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Tu pa so še obveznost CSD-jev v primeru mladoletnih roditeljev, vključevanje romskega prebivalstva v javna dela, možnost izvršbe na nekatere socialnovarstvene prejemke in izplačila v naravi. »Menim, da je večja vključenost CSD v družinska razmerja dobra in da se lahko določijo pogoji prejemanja socialnovarstvenih prejemkov. Predvsem pri tem normiranju pa bo zakonodajalec moral upoštevati, da ne bo na podlagi osebnih okoliščin različno obravnaval posameznikov v enakih situacijah,« opozarja. Če bodo posamezne določbe prešle mejo dopustnega posega v človekove pravice, bo po njenih besedah končno presojo dalo ustavno sodišče.
Kaj menijo poslanci?
Premier Robert Golob je že pred sprejetjem zakona v vladi izrazil pričakovanje, da bo ta v državnem zboru prejel soglasno podporo, čeprav so do njega številne zadržke izrazili celo koalicijski partnerji, predvsem v Levici. Poslanec Damijan Bezjak Zrim iz vrst SD pravi, da bodo podprli dobre rešitve, saj da »potrebujemo zakonodajo, ki bo določene skupine ljudi umaknila iz javnega prostora in zamejila kriminalno dejavnost«, vse pomisleke in dodatne predloge pa bodo predstavili ob obravnavi zakona v odboru za notranje zadeve, katerega član je tudi sam.
Tine Novak, nepovezani poslanec, ki je član Demokratov Anžeta Logarja, zakonu namenja delno podporo, čeprav mejo postavlja pri določbah o uporabi nezakonito pridobljenih dokazov in vstopu v stanovanje brez sodne odredbe. »Potrebna je palica, ki se ne zlomi, ko jo najbolj potrebujemo, toda pravna država ne pozna bližnjic,« podčrta poslanec, ki napoveduje, da bo podprl dopolnitve zakona, ki bodo vanj vgradile jasne omejitve, sodni nadzor in transparentno poročanje.
Bistveno bolj kritičen je Jožef Horvat iz Nove Slovenije, ki meni, da se pogovarjamo v napačni smeri. »Gre za reševanje vojaka Roberta in predstavo za javnost. Kakršno koli večanje pooblastil policije je nesmiselno in bo neučinkovito, če država ne bo podprla in stala za izvajalci državnih storitev,« ocenjuje poslanec, ki izpostavi po njegovem napačna sporočila, ki jih je v zvezi s tem dala ta vlada. Od povračila glob kršiteljem covidnih ukrepov do tega, da smo imeli generalnega direktorja slovenske policije s polnimi pooblastili niti ne polovico mandata te vlade.
»Dokler se ne bodo zrušili betonski silosi, v katerih so trenutno vse tri veje oblasti – zakonodajna, sodna in izvršna –, ne bo učinkov,« je slikovit Horvat.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
