Nov Zbornik soboškega muzeja posvečen bogati zgodovini muzeja
Razprave in članki so na skupno 221 straneh. Posebej so predstavljene muzejske zbirke
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Izšla je 30. številka Zbornika soboškega muzeja, ki je posvečena 70-letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota. Kot je v uvodniku zapisal direktor muzeja Branko Kerman, muzej praznuje 70 let poslanstva krepitve zavesti in pomena kulturne dediščine v Pomurju, na robu slovenskega etničnega prostora, ki je bil v preteklosti deležen raznolikih kulturnih vplivov.
Zbornik ponuja poglobljen pregled bogate zgodovine in delovanja muzeja, predstavljen v razpravah ter člankih muzejskih sodelavcev in zunanjih avtorjev na skupno 221 straneh. Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi muzejskih zbirk. Jelka Pšajd opisuje etnološko zbirko, ki temelji na terenskih raziskavah podeželja, Porabja in Radgonskega kota, Samo Sankovič predstavlja arheološko zbirko, ki danes obsega več kot 300.000 predmetov. Tamara Andrejek v svojem prispevku osvetljuje umetnostnozgodovinsko zbirko s približno 4500 predmeti, Tadeja Andrejek pa predstavlja zgodovinsko zbirko z več kot 5500 enotami arhivskega, fotografskega in numizmatičnega gradiva.
Publikacija prinaša tudi pregled sedmih desetletij pedagoškega dela z obiskovalci ter razvoj konservatorsko-restavratorske dejavnosti muzeja, obenem pa vključuje širše strokovne prispevke o pomurski dediščini. Med njimi posebej izstopa razprava o razstavi Razkošje grofov Szapary, s katero se je po 95 letih v soboški grad vrnil del nekdanje grajske opreme. Zanimiv je tudi članek o deblaku iz 16. stoletja, najdenem v reki Muri, v katerem so raziskovalci odkrili drobce zlata.
Zbornik vsebuje še razprave o dvorcu Rakičan, freski Marije zavetnice v Martjancih ter recenzijo knjige o prelomnem obdobju Prekmurja po prvi svetovni vojni. Publikacijo zaokroža bogat fotografski pregled razstav in dogodkov, ki so zaznamovali sedem desetletij delovanja muzeja. Avtorji prispevkov so poleg že naštetih Verena Vidrih Perko, Mateja Kos, Mateja Huber, Leja Hadler, Oskar Habjanič, Andreja in Tajda Benko, Sašo Šantl, Andrej Gaspari, Matej Dolenec, Maks Merela, Miha Humar, Janez Balažic in Dušan Mukič.
Zgodovina muzeja
Direktor muzeja je v svojem uvodniku predstavil zgodovino Pomurskega muzeja in pri tem izpostavil pomembno vlogo vseh treh svojih predhodnic. Muzej je bil ustanovljen 21. januarja 1955. To je bilo takrat izjemnega pomena zaradi ohranjanja izginjajoče premične kulturne dediščine v pokrajini ob Muri, obenem pa je ustanovitev muzeja prispevala k ozaveščanju lokalnega prebivalstva in obiskovalcev o pomenu kulturne identitete Pomurja. Potrebo po ustanovitvi muzeja so že pred vojno in še zlasti po priključitvi Prekmurja k Sloveniji izražali nekateri izobraženci, ki so se zavedali pomena ohranjanja regionalne zgodovine in materialne kulturne dediščine.
Osnovo za ustanovitev muzeja naj bi predstavljali zbirka muzealij, nekaj kosov grajske opreme grofov Szapary, različni arhivski predmeti in zbirka novcev, zbrani pod okriljem Prekmurskega muzejskega društva. Leta 1956 je bila v treh razstavnih prostorih v soboškem gradu postavljena prva muzejska razstava. Takrat je imel muzej le štiri zaposlene, vodila ga je Vlasta Koren. Ob razstavi je leta 1968 izšel tudi prvi muzejski vodnik.
Z leti se je muzej z vztrajnostjo, predanostjo in potrpežljivim delom postopoma razvijal ter bogatil svoje zbirke – arheološko, etnološko, umetnostnozgodovinsko in zbirko NOB. Danes je muzej sodobna muzejska ustanova s približno 1000 m2 razstavnih površin in trinajstimi zaposlenimi. Njegov preporod se je začel po letu 1990. Leta 1992 je vodenje muzeja prevzela Irena Šavel. Nove zaposlitve so omogočile oblikovanje vizije sodobnega muzeja z novo stalno razstavo, ki bi celovito prikazovala preteklost in sedanjost Pomurja. Leta 1990 je muzej začel izdajati tudi Zbornik soboškega muzeja.
Popolnoma prenovljena stalna razstava je bila odprta leta 1997. Zaradi njene vsebinske dovršenosti in sodobne muzeološke zasnove je muzej leta 1999 prejel posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, na domačih tleh pa je prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje priznanje na področju muzealstva v Sloveniji. Veliko prelomnico je muzej doživel v času gradnje pomurske avtoceste v letih 2000–2007, ko je dejavno sodeloval pri arheoloških raziskavah na številnih najdiščih. Izjemne najdbe so bile predstavljene na številnih razstavah doma in v tujini, danes pa so na ogled na novi stalni razstavi Ljudje ob Muri.
Leta 2003 je vodenje muzeja prevzela Metka Fujs in ga usmerila predvsem v popularizacijo muzejske dejavnosti izven muzeja v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter postavljanje stalnih razstav in spominskih sob v izvirnem okolju pomurskih občin. Novo obdobje v delovanju muzeja zaznamuje novo vodstvo, ko se je začel izvajati koncept postavitve že omenjene nove stalne razstave, katere prvi prenovljeni deli so bili odprti leta 2023, dokončana pa naj bi bila še letos. V letih delovanja je muzej poleg stalnih razstav pripravil več kot 50 občasnih avtorskih razstav, v zadnjem času pa muzej vse bolj popularizira kulturno dediščino tudi z uličnimi razstavami.
Kot je še zapisal Kerman, pomemben cilj ostaja dokončna ureditev dostopa do vseh muzejskih prostorov za gibalno ovirane osebe ter vzpostavitev sodobnega, osrednjega regionalnega muzejskega depoja v Murski Soboti. Ob tem pa si bo muzej še naprej prizadeval utrditi vlogo osrednjega regionalnega središča za raziskovanje, izobraževanje, kulturno ustvarjanje in varovanje premične in nesnovne kulturne dediščine.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
