FOTO: Ko bomo zagotovili varnost v romskih naseljih, bo mir tudi v njihovi okolici
Če bomo uspeli zagotoviti mir in varnost znotraj romskih naselij, potem ne bo težav niti v njihovi soseščini. O tem je prepričan Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije in Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod, organizacij, ki sta danes skupaj z uradom za narodnosti in Zvezo Romov za Dolenjsko organizirali posvet o varnosti v romskih naseljih.
Stanko Baluh iz urada za narodnosti ocenjuje, da se romska skupnost znotraj družbe vse bolj zapira. "Tu pričakujem, da bi sama romska skupnost lahko naredila več. Kajti, bolj ko se zapiraš, več nalepk dobiš in težje komuniciraš z večinskim prebivalstvom. Če se bomo samo obsojali in ne bomo sodelovali, potem ne bo več skupne poti naprej," je prepričan.
POZITIVNA RAZPRŠENOST
Zgodnja socializacija romskih otrok pomembno prispeva k sožitju, pri čemer ima šola izjemen pomen. "Absolutno podpiram razporeditev romskih otrok po več šolah. To smo v Murski Soboti naredili že pred 40 leti in danes so že vidni rezultati, v prejšnjem šolskem letu na primer so vsi učenci napredovali. To, kar so zdaj naredili v Novem mestu, pozdravljam,« je Rudaš komentiral odločitev novomeške občine, da prvošolce razporedi na več šol.
Po dobrih treh tednih pouka ravnateljica OŠ Bršljin Darja Brezovar še ni mogla komentirati, kako se je razpršitev pokazala v praksi. "Na drugih šolah, kamor so romski prvošolci vpisani, pravijo, da zadeve tečejo, da otroci prihajajo v šolo. Mislim, da je to že prvi pokazatelj, da smo na pravi poti."
OTROCI BERAČIJO
Inšpektor na PU Novo mesto Robert Zupančič ocenjuje, da je varnost na območju PU boljša kot v preteklosti, o aktualnih težavah pa:
"V zadnjem obdobju v okolici nakupovalnih centrov in zdravstvenega doma zaznavamo več mladoletnikov, ki beračijo in izvršujejo priložnostna kazniva dejanja. Pričakujem, da bomo vse inštitucije nekaj naredile, da se to spremeni."
Direktor novomeškega centra za socialno delo Alojz Simončič meni, da je Slovenija še vedno socialna država, ki poskrbi za minimalni standard, kar pomeni, da nikomur ne bi bilo treba beračiti. "Je pa včasih vprašanje, ali znamo šteti do 30, kar pomeni, da tisto, kar dobimo, razporedimo na cel mesec." Dodal je še, da staršem, ki otrok ne pošiljajo redno v šolo, ukinejo denarno socialno pomoč, nikakor pa ne otroškega dodatka, ki je izrecno namenjen otrokom. "Ker vemo, da Romi denar pridobivajo na različne načine, tudi ta ukrep ni dovolj efektiven."
DVAKRAT VEČ INCIDENTOV
O tem, da se je z uvedbo urgentnega centra v Splošni bolnišnici Novo mesto letos stanje na področju varnosti bistveno poslabšalo, smo v Dolenjskem listu pisali že pred nekaj tedni. Že takrat je bilo slišati, da največ težav povzroča romska populacija, kar je direktorica Milena Kramar Zupan izpostavila tudi na posvetu. "Ta populacija želi vse dobiti hitro, takoj zdaj. Največji problem je, ker Romi vedno prihajajo v velikih skupinah," je povedala direktorica bolnišnice in omenila, da v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjim beležijo podvojeno število incidentov, grožnje in neprimerno vedenje pa so dnevno na sporedu.
Direktorica bolnišnice je izpostavila še en problem. Po porodu imajo namreč Romi navado, da porodnice takoj odidejo domov, a kaj ko je vedno več romskih novorojenčkov, ki potrebujejo zdravniški nadzor.
NESTRPNOST NARAŠČA
Predsednik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec je poudaril, da je bilo v zadnjem desetletju v Novem mestu ogromno javnih tribun, okroglih miz in posvetov v zvezi z Romi, vendar so rezultati vedno znova negativni. "Zbliževanja med večinskim in romskim prebivalstvom ni, nestrpnost narašča," je prepričan. Da bi se zadeve obrnile na boljše, bi po njegovi oceni morala država spremeniti socialno politiko in Romom na nek način zagotoviti delo. Na vprašanje, ali bi jih on kot delodajalec zaposlil, odgovori: "Bi, če bi imeli izobrazbo, a šolanje za njih ni vrednota."
Novomeški romski svetnik Duško Smajek pa je povedal, da se trudi vzpostaviti boljše odnose med Romi in civili ter državnimi inštitucijami, a prizna, da je to težko, pravzaprav težje kot pred 30 leti.
