Nataša Juhnov

Pred dnevi so se predstavniki slovenskih prašičerejcev sestali z državno sekretarko ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mašo Žagar, generalno direktorico Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vido Znoj ter strokovnjaki s področja veterine. Na sestanku so se seznanili z načinom izvajanja in sofinanciranja kastracij pujskov od 1. januarja 2026 ter dosegli nekaj pomembnih dogovorov.

Nataša Juhnov

Kot smo že poročali, novela zakona o zaščiti živali, ki je začela veljati 20. avgusta letos, uvaja prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe anestezije ob posegu in analgezije pred posegom, med njim ali neposredno po njem, ravno ta določba pa je pri prašičerejcih sprožila veliko nejevolje. Ministrstvu so tudi z mirnim shodom na sejmu Agra v Gornji Radgoni očitali, da je obdobje prehoda na nov način izvajanja kastracij prekratko, da se ob obiskih veterinarjev, ki bodo prehajali z gospodarstva na gospodarstvo, ne bo upoštevala biovarnost, da bo zaradi novega načina prišlo do večjih izgub majhnih pujskov ter da bo rejce nov način kastracije, ki bi jih opravljali veterinarji, finančno še dodatno obremenil.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

Sestanek, za katerega so si prašičerejci dolgo prizadevali, je bil po besedah Alojza Varge, predsednika Slovenske zveze prašičerejcev, zelo konstruktiven, hkrati pa bodo sklenjeni dogovori upoštevali tako določbe novega zakona o zaščiti živali kot želje in potrebe rejcev.

Damjana Nemeš

Po 1. januarju 2026

Kastracije, ki se bodo pri živalih, mlajših od sedmih dni, do 1. januarja 2026 še lahko izvajale kot doslej, torej brez uporabe anestezije in analgezije, bodo po tem datumu izvajale veterinarske organizacije s protibolečinskimi sredstvi in v skladu z zakonodajo, ki omogoča, da imajo te organizacije za opravljanje nekaterih veterinarskih postopkov primerno kvalificirane izvajalce oziroma veterinarske pomočnike.

Jure Kljajić

Veterinarske organizacije bodo s pomočniki sklenile pogodbeno razmerje za izvajanje tega postopka, to bodo lahko postali tudi rejci, vendar bodo morali za izvajanje kastracij, če se tako dogovorijo z veterinarsko organizacijo, opraviti tečaj oziroma usposabljanje po programu, ki ga bo pripravila Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Po podatkih Veterinarske zbornice Slovenije v majhnih prašičerejskih obratih kastracije že sedaj izvajajo veterinarske organizacije.

Kot je po sestanku s prašičerejci povedala Žagarjeva, se bo strošek kastracije vsaj dve leti financiral iz državnega proračuna, prav tako bodo sofinancirani tečaji. Kako natančno bo potekal teoretični in praktični del tečaja, se bodo prašičerejci s pristojnimi dogovorili na prihodnjem sestanku, ki bo predvidoma prihodnji teden.

S.R.

»S tem ko bomo lahko kot usposobljeni veterinarski pomočniki izvajali kastracije, sprejemamo rejci nase tudi večjo odgovornost. Delali bomo z analgetiki in anestetiki, a je to prvi pozitiven premik v pravo smer. Naj poudarim, da podpiramo dobrobit živali, prav tako vemo, da spremembe morajo biti, vendar morajo biti usklajene za vse vpletene strani,« poudari Varga.

V Sloveniji se bosta, kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, uporabljali inhalacijska ali lokalna anestezija, saj sta metodi varni in klinično preverjeni, smrtnost pujskov ob uporabi teh metod pa je po podatkih veterinarske stroke manjša od enega odstotka.

Nataša Juhnov

Z izplenom sestanka je bil zadovoljen tudi Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki pa možnosti napovedanih protestov kmetov ne izključuje. »Sestanek je dal izjemen premik v smeri iskanja rešitev, prav tako je bil tak, da nas od protestov za zdaj oddaljuje, če pa bo treba, bomo morali tudi na ta način iskati rešitve za preostale težave, s katerimi se kmetijstvo sooča,« je dejal.

Sašo Radej