Povrnjena le polovica škode po divjadi, v Pomurju znaša več kot pol milijona evrov
Ocenjena škoda v Pomurju znaša več kot pol milijona evrov, kar je več kot na vseh drugih območjih skupaj.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije že več let opozarja na škodo v kmetijstvu, ki jo povzroča divjad, predvsem jelenjad in divji prašiči. Pravijo, da gre za velik problem pri kmetovanju, saj ne le da škode naraščajo (leta 2017 so znašale okrog 582.000 evrov, lani skoraj milijon evrov), temveč niti ne povzemajo dejanskega stanja na terenu, saj da kmetje veliko škode iz različnih vzrokov ne prijavijo. Prepričani so, da bi se morala populacija jelenjadi in divjega prašiča zmanjšati, v Zavodu za gozdove Slovenije pa odgovarjajo, da trende spremljajo in jim prilagajajo lovne načrte.
Divjad je v letu 2023 povzročila vsaj za milijon evrov škode na kmetijskih zemljiščih, škode je bilo verjetno še več. »Divjad oz. škoda od divjadi je rangirana takoj za birokracijo kot problem pri kmetovanju. Dejansko prijavljena škoda pa ne izraža dejanskega stanja, saj nekaterih škod ne priznavajo, se izogibajo odškodninski odgovornosti. Ob tem določene škode sploh niso evidentirane, na primer na nelovnih površinah in na premičnih stvareh,« so opozorili v kmetijski zbornici. V zavodu za gozdove sicer opozarjajo, da mora lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč kot dober gospodar narediti vse potrebno, da zavaruje svoje premoženje pred nastankom škode, upravljavec lovišča pa je na zahtevo lastnika dolžan preskrbeti ustrezna zaščitna sredstva za varstvo premoženja pred divjadjo. A iz zbornice odgovarjajo, da je glavna skrb kmeta obdelovanje kmetijskih površin in sledenje dobrim kmetijskim praksam za zagotavljanje dohodka, ne pa ograjevanje površin pred preštevilno divjadjo (in zvermi).
Število jelenjadi in divjih prašičev narašča
Lovne načrte pripravljajo v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer tudi evidentirajo ocenjeno škodo. Tako je ocenjena škoda po divjadi v letu 2005 znašala 282.000 evrov, pred desetimi leti že skoraj 450.000 evrov, v letu 2023 pa je dosegla 953.137 evrov. Največ škode oz. več kot polovico so povzročili divji prašiči, daleč največ povzročene škode po divjadi v Sloveniji pa je bilo v Prekmurju (Goričko). »Tam sovpadata intenzivno in veliko površinsko kmetijstvo ter visoke gostote divjadi, zlasti jelenjadi in tudi divjega prašiča,« so pojasnili v zavodu za gozdove. O trendih gibanja populacij posameznih vrst divjadi pa so dejali: »Pri jelenjadi in divjem prašiču zaznavamo dolgoročno naraščajoč trend številnosti populacije, kar je sicer značilno skoraj povsod po Evropi.
Pri upravljanju obeh vrst sledimo temu z načrtovanjem vse večjega odvzema s ciljem ustaviti rast populacij. Podobno je pri sivi vrani, kjer pa se je trend naraščanja populacije v zadnjih letih nekoliko umiril. Po drugi strani pri srnjadi marsikje v Sloveniji, a ne povsod, zaznavamo upadanje števila, čemur sledimo z nižanjem načrtovanega odvzema.« Vsaka lovska družina vsako leto prejme načrt odvzema divjadi (in drugih ukrepov), ki ga je dolžna izvesti v okviru dovoljenih odstopanj. Zavod za gozdove opaža, da v večini primerov lovske družine načrte odvzema izvedejo v okviru teh odstopanj, nekatere tudi z velikimi napori. »V redkih primerih so izvedeni letni odvzemi nižji od spodnje meje dovoljenih odstopanj. To je najpogosteje posledica objektivnih okoliščin, kot so nenadne spremembe v okolju, vremenske razmere ipd., manj pogosto zaradi razlogov na strani upravljavca lovišča (lovske družine).«
Lovska društva lani izplačala manj odškodnin
Kmetje imajo možnost povračila škode, ki jo povzroči divjad, a le če se pravočasno obrnejo na lokalnega upravljavca lovišč (torej lovsko družino) oziroma pooblaščeno osebo države (zaposlenega na ZGS). Toda v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da gre za trnovo pot, bojda tudi zaradi nesodelovanja lovskih družin (nepravočasna odzivnost lovcev – manipuliranje z roki, dodatne (neutemeljene) zahteve lovcev po različnih dokazilih ...). Medtem pa v Lovski zvezi Slovenije pravijo, da je v Sloveniji 411 lovskih družin – upravljavk lovišč ter da je zato težko pavšalno ocenjevati sodelovanje lovskih družin s kmeti. Poudarili pa so, da je v interesu lovskih družin sodelovati in vzdrževati dobre odnose ne le s kmeti, ampak tudi z občani, občino in drugimi društvi.
Od približno milijon evrov škode, kolikor je je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije povzročila divjad v letu 2023, so lovske družine povrnile za 476.000 evrov škode za 2348 škodnih primerov (izplačilo v evrih, v materialu in v delu). Glavnino škode (2000 škodnih primerov) so pred dvema letoma povzročili divji prašiči. V preteklem letu so lovske družine izplačale 187.332 evrov, vrednost materiala je znašala 70.700 evrov, lovci pa so za odpravo škod namenili še 6096 prostovoljskih ur v znesku 187.332 evrov. Skupaj je ocenjena škoda v urah, materialu in izplačilih znašala 319.011 evrov, lovci pa so evidentirali 1730 škodnih primerov.
Kmetje in lovci se strinjajo, da je edina rešitev za zmanjšanje obsega škod, ki jih povzročajo divji prašiči, zmanjšanje staleža. Kot je poudaril eden izmed kmetov, je težko zaščititi 15 ha njiv, obenem pa se s postavitvijo električnega pastirja pravo delo šele začne. Za ogrado je najprej potreben električni tok, nato jo je treba redno pregledovati in tudi čistiti oz. odstranjevati morebitno zarast, ki vpliva na učinkovitost električnega pastirja.
