Arhiv Štajerskega Tednika

Letošnja letina bo po napovedih količinsko bogata, kakovost pa v primerjavi z lanskim letom boljša. Obeta se torej dobra žetev, ki bi jo lahko pokvarilo samo še vreme. S takim zaključkom so kmetje in mlinarji v začetku julija v Murski Soboti pospremili konec pogajanj in sklenitev kar uspešnega dogovora o odkupni ceni pšenice. Njihove besede so se žal izkazale za preroške, vsaj za podravski del, kajti letina bi bila zares bogata in kakovostna, po napovedih celo ena boljših v zadnjih letih, a se je tik pred žetvijo zalomilo pri vremenu; neurje z vetrom in točo je namreč močno poškodovalo ali povsem uničilo 1.800 hektarjev zlatih polj v Podravju. Ni pa se končalo s samo enim uničujočim neurjem, toča je ponekod klestila še dvakrat, usodno za pridelek pa je bilo slabo vreme, ki se je nadaljevalo po neurjih, zaradi katerega se zrelo pšenično klasje ni moglo posušiti. Kar kmetje zadnje dni žanjejo, je večinoma samo še za krmo živali.

»To slabo vreme, ki se kar ni nehalo, je bilo pika na i v letošnji zgodbi o pšenici. Kot rečeno, pričakovali smo rekordno letino, parametri kakovosti so bili izjemni z veliko vsebnostjo beljakovin, nadejali smo se kar nekaj premijskega razreda. Potem pa toča ena, toča dva, toča tri, ko je iz nakleščenega klasja precej zrn padlo na tla, za povrh pa večdnevne, za ta letni čas nizke temperature in dež. Ko pride voda v zrelo pšenico, znižuje vse parametre kakovosti, in prav to se je zgodilo,« je povedal kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.

Preberite več v Štajerskem Tedniku