Jure Kljajić

Minevata dve leti, odkar je župansko žezlo v Murski Soboti prevzel Damjan Anželj. Po polovici mandata smo se z njim pogovarjali o prehojeni poti, številnih izzivih in načrtih, ki si jih je zastavil za prihodnji dve leti. Njegovo županovanje je do sedaj zaznamovalo krpanje proračunske luknje, pri čemer mu je kljub težki finančni situaciji uspelo z ekipo izvesti nekaj pomembnih novih pridobitev. Največje pa še prihajajo, napoveduje.

Minulo leto ste sklenili z odprtjem ene večjih investicij v vašem mandatu – dvomilijonske preureditve stare ekonomske šole v stanovanja.

»To je bila ena izmed naših programskih zadev. Projekti so sicer nastajali v prejšnjem mandatu, a v tem mandatu je bilo treba sprejeti odločitev o investiciji. Ocenjujem, da je bila pravilna. Zgradba, ki je več let samevala in kazila podobo mestnega središča, je dobila novo vsebino s stanovanji za mlade, ki so nujno potrebna. Drugače bi propadla, zdaj pa je zgradba ponovno oživela. Menim, da so to projekti, ki kažejo identiteto samega mesta. Nisem pristaš filozofije, da bi se vse rušilo. Hodimo v večja mesta in se navdušujemo nad lepo obnovljenimi starimi zgradbami, pri nas pa tega duha ni. Vesel sem, da so vsa stanovanja že dobila uporabnike. Poleg tega smo ostali v časovnem in finančnem okviru, zato moramo biti zadovoljni.«

Ostaja vam črna točka na drugi strani ceste, sosednja stavba občine, nekoč prav tako ekonomska šola.

»Zgradba, ki prav tako kazi podobo in sameva po selitvi ekonomske šole, čaka na rešitev. Žal mi je, da na tem mestu ni zrasel nov upravni center, za katerega je bila idejna zasnova pripravljena že leta 2010. Zgradba je večkrat zamenjala upravljavce do končne prodaje družbi Imo-Real. Želimo si, da bi čim prej dobila novo vsebino, bodisi z obnovo ali z gradnjo novega objekta. Z lastniki smo opravili več pogovorov. Po pridobljenih informacijah je v načrtih poslovno-stanovanjski objekt s parkiriščem in podzemno garažo. To bi bila zagotovo velika pridobitev.«

Aleš Cipot

Kakšna pa je situacija z upravno enoto, ki gostuje v občinski stavbi. Ali je ta še naprej vaša najemnica?

»Ko smo se odločili za prenovo občinske zgradbe, ki je nujna že zaradi varnosti zaposlenih in tudi strank, smo ob prijavi projekta pozvali državo oziroma pristojno ministrstvo k sodelovanju. Naš predlog, da z deležem sodelujejo pri investiciji, ni bil dobro sprejet. Pogodba, po kateri upravna enota uporablja prostore brezplačno, je veljavna, dokler je ena od pogodbenic ne odpove, čeprav temelji na zakonu, ki ni več veljaven. Na sestanku na ministrstvu sem obrazložil investicijo in jih pozval k sodelovanju, vendar naša pobuda ni bila sprejeta. Dejstvo pa je, da bomo zaradi investicije morali skupaj zagotoviti nemoteno delo. Moja želja kot župana je, da naši občani dobijo boljše pogoje tudi za upravne storitve. Pričakoval bi večji interes vodstva upravne enote za pridobitev novega upravnega centra. Drugod po državi dobivajo upravne enote nove prostore ali plačujejo najemnino. Žal mi je, da je Murska Sobota spet odrinjena. Naš namen ni bil konflikt, ampak prizadevanje, da naši občani dobijo enako obravnavo in pogoje kot v drugih regijskih centrih.«

Eden izmed večjih projektov je tudi Noršinska ulica. Na prenovo se je čakalo zelo dolgo. Kdaj bo napočila druga faza?

»Tudi ta projekt je izredno pomemben. Ideja je bila, da bi gradnja potekala vzporedno z obvoznico, vendar smo zaradi nevarnega stanja ceste in možnosti evropskih sredstev za kolesarske steze šli v rekonstrukcijo. Prvo fazo smo dokončali pred rokom, brez aneksov. Cestišče sicer deluje ozko, kar je pogosta kritika, vendar je širše kot prej. Tu smo pač odvisni od evropskih normativov, ki zahtevajo večjo širino za ranljive udeležence in oženje cestišča, da se preprečijo velike hitrosti. Druga faza, od križišča do Rakičana, z lesenim mostom vred, se začne v drugi polovici leta. Ob pristopu k drugi fazi bomo pripravili tudi dokumentacijo za tretjo fazo za prijavo na razpis in pridobitev sredstev. Menim, da bo projekt do konca izveden do izteka te finančne perspektive. Skupna vrednost projekta je 4,5 milijona evrov, kar bi bilo brez sofinanciranja zelo težko izvedljivo.«

Kako pa kaže vzhodni soboški obvoznici? Obljubljene prve lopate letos očitno še ne bo.

»Obvoznica je nujna, a se projekt žal zmeraj znova zamika. To vpliva na pretočnost prometa, gospodarstvo in obremenitev mestnega središča. V preteklosti smo na mestni občini prehitevali in nismo sledili počasnejši dinamiki države, zaradi česar so nam primanjkovala sredstva za druge investicije. Sedaj gremo sočasno z državo pri odkupu zemljišč. Glede na informacije bo država v nekaterih primerih, kjer dogovor ni možen, sprožila postopek razlastitve, kar pomeni daljši postopek, a še zmeraj zapade v časovnico izvedbe do leta 2028. Če bi bila prava volja, bi se lahko obvoznica gradila tudi fazno, z realnimi obljubami in ne s figami v žepu. Včasih smo si tudi sami krivi, da so zadeve tu, kjer so. Pogosto ne razumem, zakaj si sami postavljamo ovire in smo nato ujetniki teh ovir. Takrat težko kažemo s prstom na druge.«

Jure Kljajić

Precej nejevolje je bilo zaradi Markišavske ceste, ki ni prišla v državni proračun.

»Tik pred koncem projektiranja so bile na željo nekaterih posameznikov izvedene spremembe. Vsakič, ko je treba spreminjati projekt, ki je že v zaključni fazi, se časovnica zamakne. Je pa ta cesta tako pomembna kot Noršinska, morda še bolj. Na tej cesti se s težavo srečata dve tovorni vozili, ob takšni gostoti prometa je cesta glede na stanje zelo nevarna. Prej kot bodo vsa zemljišča odkupljena, prej bo projekt lahko šel v izvedbo. Res pa je, da denar za zdaj v proračunu ni zagotovljen. Če občina izpolni svoj del nalog, ne vidim opravičljivih razlogov, da država ne bi zagotovila sredstev.«

Na zadnji lanski seji ste sprejeli dva pomembna akta – dvig komunalnega prispevka in uvedbo višjega nadomestila za uporabo nepozidanih stavbnih zemljišč.

»Razvoj zahteva sredstva, ki omogočajo nadaljnjo infrastrukturo. Ukrepi so usmerjeni v spodbujanje gradnje in pravično prispevanje tistih, ki zemljišč ne uporabljajo. Težko je sprejemati take odločitve, vendar brez njih ne moremo napredovati. Ukrep se bo dotikal samo tistih, ki že lahko gradijo in imajo komunalno urejeno zemljišče. Naš namen ni polnjenje proračuna, ampak spodbuda h gradnji. Težave zaznavamo tudi pri prostorskih aktih in gradbenih conah, kjer je treba spreminjati namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče, saj nam pristojni pravijo, da naj najprej pozidamo obstoječa stavbna zemljišča. Po drugi strani pa niti nimamo zemljišč za zamenjavo. Še zmeraj po višini dajatev ostajamo v povprečju med slovenskimi občinami, v razvojno najbolj prebojnih občinah pa so te dajatve še bistveno višje. Komunalni prispevek in NUSZ sta poleg tega tudi edina vira, ki ju občina v celoti porabi za infrastrukturo. Ljudje ne smejo tega jemati, kot da se jim nekaj jemlje, saj bodo na koncu tudi več pridobili in imeli. To miselnost moramo spremeniti, saj danes nič več ni zastonj in se mora tudi občina obnašati gospodarno.«

Letos je stopila v veljavo tako imenovana plačna reforma v javnem sektorju, ki ne bo le dvignila plače javnih uslužbencev, ampak bo vodila tudi v višje stroške za občine in podražitve.
»Drži, to bo povzročilo nejevoljo pri občanih, saj bomo prav vse občine morale sprejeti novo ekonomsko ceno vrtca. Strošek dela predstavlja približno 80 odstotkov ekonomske cene. Vem, da to ne bo priljubljen ukrep, a drugače se ne izide. Po mojem mnenju bi morali biti vrtci tako kot šole v domeni države. Sprememba plačnega sistema pa bo vplivala tudi na vse ostale stvari, na javne zavode in druge subjekte, kjer občina skrbi za plače in je strošek dela povezan s ceno javne službe. Kar se tiče nenehnih podražitev vrtcev bo treba v prihodnje vsekakor razmišljati o združevanjih in racionalizaciji.«

Jure Kljajić

Pred časom ste napovedali študijo Sobočanca. Je ta še v pripravi?
»Študija še ni dokončana, saj se je lani uveljavil nov vozni red javnega potniškega prometa na podlagi novih koncesij, ki je stvari obrnil na glavo. Mi smo s tem izrazili nezadovoljstvo, saj so spremembe negativno vplivale na naše občane. Porušil se je namreč sistem, ki smo ga imeli na medkrajevnih linijah, kjer so občani lahko uveljavljali 50-odstotni popust. Ne le to, na slabše so se spremenile tudi trase. Smo v stiku z državno družbo glede ponovne uvedbe popusta, toda verjetno bo morala občina nase prevzeti strošek nadgradnje strojne opreme. To bodo vse ukrepi, ki bodo povezani s študijo našega Sobočanca. Skratka, med tem, ko smo se ubadali s spremembami sistema Sobočanca, smo dobili še dodaten problem.«

Zaradi talent centra je bilo precej hude krvi med nekaterimi župani. Toda če v dogovoru za razvoj regije ne bo ostankov sredstev, ki bi se preusmerili za projekt, ta verjetno ne bo izvedljiv?

»Bilo bi zelo nerodno, da si v Pomurju ne bi znali razdeliti 38 milijonov evrov, a po drugi strani v tem dogovoru ne vidim regijsko razvojnih projektov. Vse občine ta mehanizem izkoriščajo za neke svoje potrebe. Zato podpiram ustanovitev pokrajin, kjer bi se marsikaj lahko drugače dogovorili. Ne nazadnje ta dokument ne naslavlja regijskih potreb, ki so od regije do regije različne. Dejstvo je, da bi država morala prisluhniti regijam in njihovim specifičnim izzivom. Kompetenčni park je resnično regijski projekt, saj bi bil v Pomurju pilotne narave in bi se v nadaljevanju razširil še na druge regije. Če ne bomo iz drugih mehanizmov zaprli finančne konstrukcije, žal projekt ne bo izvedljiv, a bojim se, da ga bodo potem hitro vzeli za svojega v kateri drugi regiji.«

Na svetu regije ste pred časom neuspešno skušali zagotoviti dodatno financiranje Osnovne šole IV, ki se ubada tudi s prostorsko stisko. Je prišlo do kakšnih premikov? Pojavila se je tudi želja po gradnji nove šole.
»Tukaj bo potrebna sistemska rešitev na ravni države. Mi lahko vsako leto dogradimo prostore, a to še vedno ne bo dovolj za prirast učencev. Ta hip šolo obiskuje okoli 170 učencev, zaposlenih pa je čez 100 uslužbencev. Kot občina plačujemo za nadstandard teh delovnih mest. Povečan vpis imamo, ker je šola kvalitetna in ima vsak starš pravico do vpisa otroka na katerokoli šolo. Iz mestne občine prihaja manj kot 40 odstotkov otrok, pri čemer se zavedamo naše regijske vloge, ampak bi vseeno pričakoval neko kolegialnost in solidarnost. Nekaj pomurskih županov se tega zaveda, ostali pa si žal zatiskajo oči. Ne gre za to, da bi mestna občina manj plačevala, ampak mi temu standardu enostavno več ne zmoremo slediti. Če želimo ohraniti to kvaliteto, bomo morali najti tudi prostorske rešitve. Ideja o novi šoli je težko izvedljiva, sploh ob dejstvu demografskih kazalnikov, po katerih bodo nekatere druge šole kmalu verjetno prazne. Poleg tega je prostorsko umeščanje in iskanje finančnih sredstev mukotrpno delo. Na pristojnem ministrstvu so nam dejali, da bo na prihajajočem razpisu moč pridobiti maksimalno tri milijone evrov. Naj ponazorim, da je zgolj gradnja prizidka stala pol milijona evrov, koliko bi potem še gradnja celotne nove šole?«

Jure Kljajić

Kako kaže dograditvi tribun na stadionu Fazanerija? Bo to letos vendarle izvedeno?

»Ideja je, da se investicija financira iz proračuna MOMS in iz razpisnih sredstev ministrstva za šport in NZS. Prvo kljukico lahko naredimo, zdaj še čakamo na razpis NZS. Če zagotovimo še tisti manjkajoči del, ne vidim ovir, da projekt ne bi bil izveden. Če sedaj ne izkoristimo sredstev z razpisov, bo v prihodnje še težje zagotoviti finančna sredstva za dograditev tribun. Ljudje poosebljajo stadion z Muro, ampak je last mestne občine. Kdor koli bo na njem igral, gre za premoženje in infrastrukturo v lasti MOMS, zato je tudi želja, da stadion dobi končno podobo. Verjamem, da bomo uspešni na razpisu NZS in ta stadion dogradili.«

Kako pa gledate na napeto stanje v klubu kot župan in ne nazadnje kot oče sina, ki prehaja v člansko ekipo?

»Mura je vedno temeljila na neki regijski bazi. Svet se spreminja, tako tudi šport. Vodstvo kluba je ocenilo, da samo ne bo zmoglo finančno zagotavljati delovanja in je iskalo investitorja. Žal mi je, da zgodba ni šla v pravo smer. Verjamem, da bo sedaj lokalno okolje sposobno stopiti skupaj in vsaj začasno zagotoviti financiranje. Bo pa treba proračun kluba drastično zmanjšati in se vrniti h koreninam – z lokalnimi igralci in morda nekaj tujci, ki pa morajo biti vsaj za razred boljši od domačih. Dejstvo pa je, da tisti, ki daje denar, ima tudi glavno besedo. Upam, da se bo situacija uredila, saj je bilo negativnih zgodb v preteklosti že preveč in si ne želim, da bi se takšni scenariji pri Muri ponovili.«

Minulo leto je zaznamoval stečaj javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan. Bi kot župan glede tega kar koli storili drugače?

»Težko bi storil kar koli drugače, nimam si kaj očitati. Srž problema sta bila netransparentnost in nepravilno vodenje zavoda, pri čemer se stare prakse po odstopu direktorja niso prekinile. Če bi lahko, bi takoj zagotovili sredstva za kritje dolga, vendar je bila to za občino prevelika finančna obremenitev. Poleg tega bi glede na projekcije finančnih tokov v naslednjih dveh letih morala občina finančno zagotavljati delovanje zavoda. Zavedam se, da je stečaj velik madež in ugled občine močno trpi. Manipulacij v zvezi z RIS je bilo v preteklosti veliko. Tudi prejšnje vodstvo občine in mestni svet sta bila zavedena. Upam, da bodo odgovorni za nastalo stanje ustrezno odgovarjali. Ta hip pa potekajo aktivnosti glede razdrtja upravljavske pogodbe, se pravi, da upravljanje dvorca preide nazaj na občino. Elektriko, kurjavo, telekomunikacije, varovanje in zavarovanje smo že prenesli na občino. V dvorcu deluje tudi waldorfska šola, ki ji bomo še naprej zagotavljali prostore. Poskusili bomo čim prej najti novega upravljavca in prostoru dati sveže vsebine. Zavedamo se, da ta dvorec ne sme propadati.«

Je na mizi tudi prodaja dvorca?
»To težko komentiram. Opcija je denimo tudi javno-zasebno partnerstvo, saj so tovrstni dvorci zelo iskani s strani hotelirjev in za sorodne dejavnosti. Možnost je tudi ustanovitev novega javnega zavoda, a če že, mora ta imeti jasno opredeljen namen. Zagotovo mora biti namenjen dvigu vrednosti, vzdrževanju in nadaljnjemu vlaganju v nepremičnino. Ne za neke projekte, ki so namenjeni zgolj kritju stroškov dela in v bistvu sami sebi namen. Preveč je takšnih projektov, ki ne prinesejo nobenih učinkov, hkrati pa zahtevajo še sofinancerski delež.«

Jure Kljajić

Kakšno je stanje v soboški koaliciji?
»Znotraj ene družine pride do nesoglasij, znotraj dveh pa še bolj, a ocenjujem, da je sodelovanje dobro. Sploh, če primerjam z delovanjem obeh strank na državnem nivoju. So pa z volitvami ljudje izrazili svojo voljo, kdo naj vodi občino in imam včasih občutek, da nekateri tega ne upoštevajo in se ne pozicionirajo v skladu z dobljeno podporo na volitvah. Račun bo prišel po štirih letih, ko bo treba potegniti črto. Na sploh lahko glede sodelovanja s svetniško skupino Gibanje Svoboda povem, da smo se po tistem neuspelem glasovanju o komunalnem prispevku resetirali in postavili na novo ter je sedaj sodelovanje veliko boljše, kot je bilo.«

No, kot tudi sami opažate, pa na državni ravni ni videti preveč ljubezni med koalicijskima partnerjema. Poleg tega se počasi približujejo tudi volitve.
»Izredno žalostna slika iz državnega zbora je ta, da niti vsi pomurski poslanci ne dvignejo roke za pomurske projekte. Sam pri svojem delu sledim filozofiji, da se besede in dejanja ujemajo, saj drugače kot politik nisi verodostojen. Ministri pogosto v pogovoru razumejo našo problematiko, celo sami predlagajo rešitve, a nato se pogosto ne zgodi ničesar. Sistemske rešitve se čaka predolgo. Birokratizacija je preobsežna. Nerazumno dolgi so roki mnenjedajalcev pri izdelavi prostorskih aktov in izdaji gradbenih dovoljenj. Pričakujemo poenostavitve, a po navadi dobimo še dodatne zaostritve. Z ustanovitvijo pokrajin bi lahko rešili marsikateri problem.«

Kaj želi Damjan Anželj še storiti do konca mandata?

»Prvo leto mandata je bilo predvsem seznanitvene narave, končevali smo projekte v teku in pripravili načrte za prihodnost. Sledimo programu, ki smo ga oblikovali za ta mandat, pri čemer si prizadevamo za kontinuiteto in razvoj. Lani smo kljub omejenim finančnim sredstvom sprejeli dvoletni proračun, brez potrebe po likvidnostnem kreditu ali rebalansu. Z realizacijo sem zadovoljen. To kaže na dobro načrtovanje in skrbno izvedbo. V naslednjih dveh letih se bo zgodilo več velikih projektov. Med najpomembnejšimi sta obnovi občinske zgradbe in Partizana, kar predstavlja 5,5 milijona evrov vredno investicijo, ki ima skoraj 100-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov. Nadaljevali bomo z Noršinsko ulico. Med ključnimi projekti so tudi kolesarska steza Bakovci–Dokležovje, obnova Ulice Zorana Velnerja zaradi dotrajane kanalizacije, gradnja krožišča v Černelavcih, ureditev Gajeve in Kranjčeve ulice v Černelavcih, projektira se rekonstrukcija Trstenjakove ulice. Velik poudarek dajemo tudi kolesarskim povezavam, kot so Murska Sobota–Moravske Toplice, Nemčavci–Obi in Satahovci. Poleg tega bomo razvijali območje Soboškega jezera in Expana, kjer načrtujemo vzpostavitev kajak-kanu steze, postajališča za avtodome, plavajočega odra ter zamenjavo notranje razstave. Tu so še energetski projekti, kot so sončne elektrarne in toplovod v Murski Soboti, ter razvoj stanovanjskih območij. Med cilji so v prihodnje tudi nujne energetske prenove osnovnih šol in vrtcev. V letu 2026 pa želimo izvesti še nekaj investicij v primestnih naseljih. Moja velika želja je ureditev gasilskega doma v Murski Soboti in Hartnerjeve vile, zato želimo čim prej pridobiti projektno dokumentacijo za ta objekta. Prav tako ureditev pločnikov in kolesarske steze na Tišinski ulici in Ulici Štefana Kovača od srednješolskega centra proti nakupovalnemu središču. Navedeni projekti pa že presegajo ta mandat.«

Na področju investicij se bo torej dogajalo veliko.

»Veliko je želja, ki pa so vse odvisne od financiranja. Poudariti želim, da se vse investicije odvijajo ob povečani podfinanciranosti občine. Primanjkljaj, ki ga moramo pokriti iz investicijskih sredstev za izvajanje osnovnih nalog, že presega tri milijone evrov. To povzroča nerazumevanje med občani, ki morajo na posamezne projekte čakati dlje. Naša naloga je, da prioritete uskladimo z možnostmi financiranja, kar zahteva trud in inovativnost. Glede na to, da bodo nastala velika gradbišča – občinska zgradba, Partizan, Noršinska ulica in cesta Bakovci–Dokležovje –, naprošam že sedaj občane za strpnost in razumevanje. Verjamem, da bomo z visokimi cilji in ambicioznostjo, ki nas žene, uspešno zaključili projekte ter zagotovili nadaljnji razvoj občine.«

Jure Kljajić