Voznik začetnik s preveliko hitrostjo nepravilno prehiteval v naselju
V nepreglednem ovinku v naselju je prehiteval tovorno vozilo.
V nepreglednem ovinku v naselju je prehiteval tovorno vozilo.
Pred 42 leti, ko je opravil vozniški izpit za upravljanje s tovornimi vozili, je Franc Cafuta iz Gorišnice sprejel pomembno odločitev: „ Z zavedanjem, da bom veliko na cesti, sem se odločil za krvodajalstvo. Nesreče so pogoste, nikoli ne veš, kdaj boš kri potreboval sam.“ Od takrat so minila več kot štiri desetletja, v tem času pa je prišel do stotih darovanj, zaradi česar se je vpisal med viteze krvodajalstva.
Za mestno tržnico ni miru, odkar je bila na novo zgrajena. Kot vse in vedno bolj kaže, njeni načrtovalci niso imeli sreče. Lahko pa je bila zelo slaba tudi izvedba. Eden od kazalnikov, da je nekaj zelo narobe, so nedvomno nenehne težave z elektriko, ki se pojavljajo ob vsakem večjem nalivu, celo tudi že ob pranju tržnih površin.
Čeprav večina šolarjev še uživa na počitnicah, v šolah že potekajo priprave na novo šolsko leto. Za učinkovite priprave pa je najprej potreben temeljit pogled nazaj in ocena že opravljenega dela.
Ptuj se je v zadnjih letih umestil na slovenski, evropski in tudi svetovni zemljevid uspešnih festivalskih zgodb. Kurentovanje je v tej zgodbi posebno poglavje. Govorili bomo o poletnem festivalskem dogajanju, ki s svojim dogajanjem zapolnjuje dva osrednja poletna meseca, julij in avgust. Vsi trije osrednji festivali, Arsana, Art Stays in Dnevi poezije in vina, imajo močno podporo mestnega proračuna; neposrednega denarja iz mestnega proračuna je bilo letos za vsakega od teh festivalov 40.000 evrov
Junija letos je Zavod za turizem Ptuj z razpisom skušal poiskati partnerja, ki bi bil pripravljen organizirati Kurentovanje 2022. Prijavil se ni nihče, zato so razpis pred dnevi ponovili, a v nekoliko spremenjeni vsebini. Tokrat upajo, da bodo imeli bolj srečno roko ...
Časopis Ovtarjeve novice je začel izhajati konec leta 2009 s ciljem prebivalcem občin znotraj lenarške upravne enote predstaviti dogajanje v osrednjih Slovenskih goricah.
V zadnjem času se je število dixijev na Ptuju močno povečalo. Medtem ko smo jih včasih postavljali začasno, za dva dni v času ptujske poletne noči, še za velike sejme jih včasih ni bilo, jih je sedaj možno videti na več mestnih lokacijah, kjer jih do letos ni bilo, in tam stojijo že nekaj mesecev: Ljudski vrt, Mestni park; celo za vrtičkarje ob Mlinski cesti so ga postavili.
Od ponedeljka naprej se skrajšuje čas veljavnosti testov za zaposlene v dejavnostih, kjer delajo s strankami in morajo izpolnjevati od PCT-pogoj. Strošek opravljenega testa v višini 12 evrov bo breme delodajalca. Za vsakega necepljenega zaposlenega bodo tako na mesec odšteli okrog 140 evrov. V Domu upokojencev Ptuj je precepljenost zaposlenih le 54 %. V primeru, da se za cepljenje ne odloči večje število delavcev, jih bo samo testiranje v enem letu stalo okrog 340.000 evrov. Ker gre za materialni strošek, se bo ta z dvigom cene prevalil tudi na uporabnike, česar pa si v Domu seveda ne želijo.
Država je v Halozah povozila samoorganizirane občine in izgradnjo širokopasovnega interneta prepustila trgu. Tržno nezanimive lokacije je pokrila z razpisom, ki niti približno ne dosega vseh hišnih številk. Takšne so tri občine Goričkega, štiri občine Haloz ter Kostel na jugu Slovenije.
Huda poletna vročina, ki smo ji letos priča, kar kliče po nastajanju nevihtnih celic, ki nato z močnimi nalivi, vetrom in točo uničujejo vse pred seboj.
Hotel Mitra piše edinstveno kulturno zgodbo hotela v starem ptujskem mestnem jedru. Že odkar stoji, je imel pomembno vlogo v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta. Tu se je pražila prva ptujska kava, najuglednejši ptujski hotel pa je bil že v 19. stoletju, takrat še z imenom Osterberger v nekdanji Gosposki ulici (danes Prešernovi ulici). V njem so se snovali tudi prvi smelejši turistični načrti Ptuja. Tudi prvi društveni sestanki novoustanovljenega Olepševalnega društva Ptuj leta 1886 so potekali v njegovih prostorih. Nadvse pomembna pa je vloga hotela Mitra tudi danes v povezovanju s kulturno dediščino in festivalsko ter drugo ponudbo.
Zadnja dva tedna počitnic zaposleni iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož pripravljajo dopoldanska dvourna druženja na vrtni terasi, na katera vabijo otroke od 3. leta starosti naprej. Obljubljajo raznolik program, ki bo vsekakor zanimiv tudi osnovnošolskim otrokom vse tja do 4. razreda osnovne šole.
Zaradi gneče na mejnih prehodih v poletnih mesecih številni turisti in domačini iščejo načine, kako čim prej prečkati državno mejo. Nekateri se odločijo za manjše mejne prehode, na katerih promet praviloma teče hitreje, čeprav je tudi na teh prehodih vedno več gneče. Zelo veliko pa je tudi posameznikov, ki skušajo mejo prečkati izven mejnega prehoda, bodisi v izogib gneči bodisi, ker ne izpolnjujejo PCT-pogoja za vstop v državo brez odrejene karantene.
Čeprav so organizatorji Rimske igre izvedli tudi lani, so te potekale v omejenem obsegu in brez obiskovalcev. Letos se na Ptuj slavnostno vračajo takšne, kot smo jih bili vajeni pred epidemijo. V rimskem duhu bo ta konec tedna zaživel center mesta kot tudi kamp na Štukih, kjer so posebno ponosni na novo pridobitev, velik prireditveni prostor oziroma teater.
»V Špajzi se imamo 'fajn', ustvarjamo drugačne stvari, se zabavamo, pijemo kakav, spoznavamo nove prijatelje …« Tako so otroci, stari med 6 in 12 let, opisali počitniško dogajanje v Špajzi modrosti, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ptuj. Letošnji odziv otrok je zelo dober. Počitniško varstvo v juliju je bilo polno zasedeno, prav tako so otroci na čakalni listi za avgust. »Špajza je vse bolj prepoznavna med občani, v naš prostor, v centru mesta, vse pogosteje pokukajo tudi mimoidoči. Naši programi so zanimivi, inovativni in primerni za različne starosti otrok,« je povedala Janja Kafel, organizatorica izobraževanja.
23. julija in nato še 3. avgusta pozno zvečer, okrog 23. ure, je neznanec najprej na Kraigherjevi ulici, nato pa še na avtobusni postaji na Ptuju, s pištolo zagrozil ženskam in od njih zahteval denar. Policija ga je uspela izslediti.
Situacija z dravskim kanalom med Forminom in Ormožem, ki naj bi ozemeljsko in lastniško pripadal Republiki Hrvaški, je absolutno neživljenjska, še manj pa razumljiva. Posebej ob dejstvu, da je Slovenija hrvaškemu proizvajalcu električne energije (HEP) vpis lastništva na reki Dravi dovolila, četudi gre za slovensko ozemlje, ki leži na območju občine Ormož.
V sklopu urejanja Ulice 5. prekomorske je bila načrtovana izgradnja krožišča na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Izkazalo se je, da bi bil ta infrastrukturni poseg zelo drag, projektantska ocena namreč znaša kar 800.000 evrov. Krožišča tako ne bo, so se pa na občini domislili precej cenejše, a primerljivo učinkovite rešitve.
Občina Dornava in župnija Polenšak že nekaj časa iščeta konsenz o pokopališču, ki je v lasti župnije, vzdržuje pa ga občina in občanom v zvezi s tem zaračunava stroške, od najema grobov do uporabe vežice ob pogrebih. Težava pa je v tem, da občina z župnijo za pokopališče nima sklenjene prav nobene pogodbe, ki bi ji dajala pravico upravljati pokopališče.