Kidričevo: Nova razstava Pustne šege in navade
Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.
Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.
Nova kavarna pred ptujskim Domom upokojencev je zgrajena. Ličen in moderen prizidek bo omogočal druženje stanovalcev s svojci, namenjen pa bo tudi vsem drugim zunanjim uporabnikom. V pripravi je razpis za nabavo opreme, kavarna pa bo svoja vrata predvidoma odprla aprila letos.
V kidričevskem Talumu se trudijo tehnične poklice približati mladim. Skozi leto organizirajo več dogodkov, ko v tovarno povabijo širšo javnost. Vsaj tako je bilo do lanskega leta, dokler se ni razširila epidemija koronavirusa. Ker se ta ni ustavila, so v Talumu svoje promocijske aktivnosti preselili na splet.
»Gre za enega največjih proračunov v zgodovini občine z zelo zahtevnimi naložbami, kot so npr. gradnje novih cest, sanacije domov in pokopališč. V tem letu nas čaka veliko dela,« je po sprejetju rebalansa povedala županja Darinka Fakin.
Praktično od konca poletja naprej domovi upokojencev po vsej državi niso sprejemali novih stanovalcev, čeprav je potreb po namestitvah izjemno veliko. V ptujskem domu so še do pred kratkim imeli kar 101 prosto posteljo. Dinamika sprejema se je končno začela odvijati nekoliko hitreje, a je trenutno še vedno kar 70 praznih mest, torej približno desetina vseh razpoložljivih. Namesto stanovalcev pa bo za ta mesta oskrbnino plačala država.
Redki so pari, ki jim je dano dočakati 70 skupnih let. Pauli in Matiju Klemenčiču, ki trenutno živita na Ptuju, je to uspelo. Svoje poroke, davnega leta 1951, se dobro spominjata. Poročni dan je zaznamoval prav poseben dogodek, ki ni napovedoval nič dobrega. Ko je sprevod pripeljal do Husjakovega brega, nedaleč od Kapele, so se konji nevestine kočije nenadoma ustavili in niso hoteli nadaljevati poti. V nasprotju z vsemi običaji je nevesta Paula pot do cerkve nadaljevala skupaj z Matijem. To naj bi pomenilo veliko nesrečo, kar pa se nikakor ni uresničilo. Zakonca sta ostala povezana v dobrem in slabem kar 70 let.
Njihovo obredje ima poseben pomen, aktivnosti, ki jih izvajajo, pa so »nujne« in neodložljive. Zimi se je treba zahvaliti, da je spočila zemljo, in privabiti v deželo pomlad.
Kar nekaj občin v Sloveniji svojim občanom ponuja možnost, da sami določijo tiste projekte, ki bi po njihovem mnenju morali biti izvedeni prioritetno. Tudi na Ptuju že nekaj let razmišljajo v tej smeri. Naslednji teden bodo o tem, ali bodo obačnom to omogočili ali ne, razpravljali mestni svetniki. Občanom naj bi na razpolago dali 125.000 evrov.
Tudi v 21. letu svojega delovanja se Lions klub Ptuj ni izneveril tradiciji – organizaciji največjega slovenskega humanitarnega dogodka na prostem in hkrati največjega v okviru tradicionalnega pustnega dogajanja na Ptujskem, dobrodelni Obarjadi. Dobrodelnosti niti covid-19 ne more do živega. To je čas, ko mora biti skrb za drugega še bolj izražena, so prepričani. V Lions klubu Ptuj so nadvse zadovoljni in veseli, da so se tudi letos povabilu odzvale številne ekipe, ki tekmujejo v kuhanju najboljše obare, in donirale sredstva, s katerimi bodo lahko pomagali otrokom in drugim pomoči potrebnim.
Dokončno obliko je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letošnji sedmi sezoni dobil takoj po novem letu, ko so si gledalci Televizije Slovenija lahko ogledali finale šeste sezone. Izjemno pozitivni odzivi so prišli z vseh koncev Slovenije, iz okolij, za katera si nismo mislili, da jih ta izjemni projekt zanima.
Mestno središče je po 2. svetovni vojni dobilo nove stanovalce, ki v mestu niso bivali, temveč samo stanovali. S tem je tudi izgubilo pomen in moč preživetja. Zaradi tega so tudi dvorišča izgubila svoj osnovni namen, podporo opravljanja dejavnosti, v pogovoru o dvoriščih v mestnem jedru izpostavlja arhitekt in urbanist Marjan Berlič. Celovitost objektov pa je osnova za dvig kakovosti bivanja v mestnem jedru. To pa je mogoče doseči samo z njihovo avtentično rabo, kot rabo enodružinskih ali najemniških poslopij s stanovanjskimi enotami, skladnimi z urbanim bivanjem v mestnih središčih.
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) se je po besedah župana občine Juršinci Alojza Kaučiča odločila, da bo prevzela stroške gradnje brvi čez strugo reke Pesnice, ki je del kolesarske steze od Ptuja do Juršincev.
Znanih je več podrobnosti tragedije pri Oplotnici.
Mariborski policisti so sporočili tragično vest.
Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so letos na nekoliko drugačen način obeležili Prešernov dan. Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili virtualno kulturno prireditev na temo, kaj vse jim pomeni kultura.
Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurentovanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju.
Podjetje Safilo, d. o. o. ,je eden najpomembnejših zaposlovalcev na Ormoškem. Za lokalno okolje je tako izjemnega pomena, da je podjetje v dobri kondiciji ter da tudi čas epidemije prestoji brez pomembne gospodarske škode. V preteklem letu so sicer prejeli skoraj 380.000 evrov prilivov iz naslova protikoronskih ukrepov vlade (gre za t. i. finančno pomoč ob naravnih nesrečah).
V muretinski enoti doma upokojencev (DU) Ptuj je bilo prvo februarsko soboto kljub še vedno trajajoči epidemiji zelo slovesno. Po 60 letih zakona sta poročno zaobljubo obnovila zakonca Marija (Minka) in Franc Kukovec iz Bukovcev v občini Markovci, ki sta se jesen življenja odločila preživeti v domu v Muretincih.
Leto 2020, ki si ga bo večina med nami zapomnila po epidemiji, v Kmetijski zadrugi Ptuj ocenjujejo kot povprečno uspešnega: na eni strani rekordno dobrega pri rastlinski pridelavi, na drugi pa precej slabšega v živinorejskem sektorju.
Število juršinskih otrok tako v vrtcu kot šoli raste in se bo v prihodnjih letih še zviševalo, zato so na občini pripravili projekt nadgradnje obstoječe šole.