»Da nimamo javnega vodovoda v 21. stoletju, je popolnoma nerazumljivo. Čista pitna voda je osnovna dobrina, življenjskega pomena. Mi pa se še vedno moramo znajti po svoje in piti vodo iz lastnega studenca, ne vedoč, ali je ta ustrezna,« razlaga David Vaupotič iz Ivanjkovcev.
Prenova obstoječe stavbe in gradnja prizidka stavbe Nogometnega kluba Podvinci traja že več mesecev. Uporabniki so v času gradnje uspešno iznašli načine za nemoteno delovanje kluba. Od zdaj bo to še nekoliko lažje, saj so lahko začeli uporabljati del novozgrajenega prizidka.
Junija letos je bila na igrišču v Ljudskem vrtu izvedena delna preplastitev asfalta. Ker to za optimalen rezultat ni zadoščalo in na občini z opravljenim delom niso bili zadovoljni, so od izvajalca zahtevali novo preplastitev.
Na Kogu v občini Ormož so ponosni na novo osvojeno priznanje – tretje najlepše urejeno vaško jedro v državi.
Nova sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je začela. Vrnila se je v stare tirnice, na odre dvoran in drugih večnamenskih prostorov, kjer lahko mladim pevcem zaploskajo ob domačih tudi drugi obiskovalci. Znova je tako, kot je bilo pred korono, ko so skupaj pevski talenti in občinstvo, ki skupaj poskrbijo, da so ti večeri slovenske pesmi in glasbe pravi kulturni prazniki v malem.
Pisatelj in dramatik, upokojeni novinar Zdenko Kodrič, ki živi in ustvarja v Cirkovcah, je letos izdal tretjo pesniško zbirko pod naslovom Slovenski Faust. Ljubiteljem poezije in svojega literarnega ustvarjanja jo je predstavil na pogovoru v mali dvorani Mestnega kina Ptuj.
Po odmevnem petkovem martinovanju, na katerem je Ptuj dobil svojo novo vinsko kraljico in na katerem so naznanili že uvod v Kurentovanje 2023, je v soboto dopoldan na osrednjem ptujskem Mestnem trgu že bilo tako kot na običajen dan, razen, da so ga krasile še hiške, ki pa verjetno že čakajo praznični december.
Med profile delavcev, ki jih domovi upokojencev trenutno najtežje najdejo, sodijo kuharji in njihovi pomočniki. Tudi sicer je ta kader na trgu dela zelo iskan. Dejstvo, da imajo v javnih zavodih, kamor sodijo tudi domovi upokojencev, nestimulativno plačilo gotovo predstavlja enega od razlogov nastale situacije.
Največje dvodnevno martinovanje v Sloveniji – Martinovanje v Ormožu – je privabilo več tisoč obiskovalcev, ki si bodo dogajanje zapomnili po odlični domači kapljici in kulinariki, zvokih godb na pihala, bogatem programu in veselem vzdušju, ki mu je za povrh služilo še vreme.
Približno polovica oskrbovancev s svojimi nizkimi pokojninami ne zmore v celoti plačati oskrbe v domovih upokojencev. V tovrstnih primerih so po zakonu oskrbnino dolžni (do)plačevati svojci, ki pa so lahko obremenjeni tudi s precej visokimi zneski. Razprave na CSD so takrat, ko se kateri od otrok ne strinja z določeno višino plačila oskrbnine, po navadi najbolj divje.
Slovenski statistični urad (SURS) je objavil poročilo o življenjskih pogojih otrok v lanskem letu, iz katerega med drugim izhaja, da se je zmanjšal delež otrok, ki obiskujejo razne krožke, tečaje, glasbeno šolo ali šport.
Minulo sredo je bila v Mestnem Kinu Ptuj – kot vsako prvo sredo v mesecu – filmska čajanka za odrasle filmoljube.
V Ormožu bodo v tem šolskem letu štipendirali 73 dijakov in študentov. Za štipendije in študijske pomoči so letos prispevali blizu 90.000 evrov, v proračunu za prihodnje leto pa načrtujejo kar 110.000 evrov.
Poslovni čas večine vrtcev v Spodnjem Podravju v povprečju traja okoli enajst ur, in sicer med 5.30 in 16.30. Določijo ga vsako leto znova glede na potrebe večine (ne pa vseh) staršev. Tisti, ki svojega otroka ne morejo pripeljati in odpeljati v času, ko je vrtec odprt, se morajo znajti po svoje. Največ težav imajo starši, ki delajo v različnih izmenah, ruskih turnusih ... Na območju Spodnjega Podravja popoldansko varstvo namreč omogoča samo ptujski vrtec.
Kulturno društvo Trnovska vas je pripravilo koncert, na katerem so nastopili domači in okoliški ljudske pevke in pevci.
Nika Kovač in aktivistke Inštituta 8. marec so bile na Ptuju zopet tarča napada, tokrat v verbalni obliki. Zafrustrirani možak se jih je odločil nagnati s Ptuja.
Ministrstvo za finance (MF) je izdelalo interaktivni prikaz podatkov o financiranju projektov iz državnega proračuna. Med drugim so objavili pregled projektov po regijah in občinah, vključno s preračunom finančnega vložka po prebivalcu. Podatki kažejo, da je med regijami po finančnem izkupičku glede na število prebivalcev najuspešnejša obalno-kraška, med občinami v Spodnjem Podravju pa ptujska.
Statistični podatki vsake toliko poskrbijo za presenečenje. Mnoge je začudil podatek, da najvišje bruto plače v Sloveniji prejemajo v Podlehniku, najbolje plačani moški pa so iz Zavrča. V samem vrhu so se pojavile majhne haloške občine, za katere bi pričakovali, da bodo zaposleni pri repu na plačni lestvici. Nad slovenskim povprečjem so še zaposleni v občinah Dornava in Središče ob Dravi.
Gradnja enote Doma upokojencev v Žabjaku bi po prvotnih planih morala biti v celoti zaključena konec junija naslednje leto. Zaradi trimesečne zamude, ki jo je država imela ob objavi razpisa za pridobitev sredstev, so rok podaljšali. En del enote bo sicer svoja vrata predvidoma odprl konec maja, drugi pa septembra naslednje leto.
Mnogi poudarjajo, da se slovensko kmetijstvo ne more kosati s tujim. Slovenski kmetje se soočajo z lastniško razdrobljenostjo, območjem Natura 2000, za katerega v nasprotju z naravovarstveniki pravijo, da ni prednost, kvečjemu slabost, površinami z omejenimi dejavniki kmetovanja. Kljub temu pa so tudi slovenski kmetje v zadnjih desetletjih naredili ogromen razvojni korak naprej. Med njimi je tudi kmetija Hajšek iz Ložnice pri Makolah, ki na leto odda več kot milijon litrov mleka.
