ČG

Občine z obrobja Ptuja naglo in preudarno lovijo razvoj, ki ga v preteklosti, podobno kot Haloze in številne druge „regije“, niso bile deležne v dovolj veliki meri. Stiske so bile pogosto izražene v nič kaj obetavni socialni sliki. Zdaj lahko mirno rečemo, da so vasi in zaselki, čeprav še brez najsodobnejših optičnih povezav, marsikje razvoj večjih krajev in mest že dohiteli, če ne celo presegli.

„V vsakem primeru se slika Slovenskih goric izboljšuje, standard ljudi je tudi tukaj vse višji, brezposelnost nizka, zvišuje se tudi izobrazbena struktura,“ je povedala direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje Valerija Ilešič Toš in navedla neizpodbitno dejstvo, zakaj je tako in zakaj je prišlo do preobrata. „Ljudje hodijo na delo v Avstrijo, kar pomeni boljši zaslužek,“ je poudarila Ilešič Toševa.

Poskušali smo izbrskati podatek, koliko ljudi iz teh krajev pravzaprav hodi na delo v Avstrijo. Pričakovali smo, da ga imajo na občinah. Zaman. „S tem podatkom na občini ne razpolagamo,“ so nam odgovarjali vsi zapovrstjo. Po občinah torej niti okvirno ne vedo, kje (oziroma koliko) služijo njihovi občani, koliko od njih jih je na tujem, kar je presenetljivo, če izpostavimo pozitivno plat za razvoj krajev in dvig standarda v sleherni od teh občin. Neuradno naj bi v Avstriji delalo več kot 20.000 Štajercev, koliko natančno, pa (žal) ne zna povedati nihče.

Še vedno nasilje in prepovedi približevanja

Zaradi slabšega gmotnega položaja je bilo v preteklosti v Slovenskih goricah precej nasilja. Kaj ptujski center za socialno delo ugotavlja danes?

„Nasilje v družini je pogosto še prikrito, zamolčano, medtem ko se toleranca do nasilja postopoma že spreminja,“ ugotavlja naša sogovornica in pravi, da njihova varna hiša doslej ni bila še nikoli prazna, kar pomeni, da se ženske z otroki odločajo za odhod iz svojega družinskega okolja.

Več v Štajerskem tedniku