© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Pater, ki je pred 60 leti v Stoperce prinesel nogometna pravila


tednik
Mojca Vtic
3. 8. 2025, 07.57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Stoperčani so minulo nedeljo, na isti datum kot pred 50 leti, obeležili slovesno sveto mašo, le da so pred pol stoletja pozdravili novomašnika, letos pa zlatomašnika patra minorita Jožeta Lampreta.

mv-zlatomašnik 2.JPG
MV
Zlatomašniku so sošolci in sošolke izročili majico, ki bo patra spominjala na prvi razred v OŠ Stoperce, spominske zahvale pa je povabljenim izročila predsednica KPD Stoperce Anica Rejec.

Pater Jože Lampret zadnjih 19 let biva v minoritskem samostanu Olimje, pred tem je dolga leta služboval v Gradcu, v župniji in samostanu Marije Pomagaj, kamor se enkrat tedensko še vrača. Čeprav je več kot pol življenja preživel v tujini (s 15 leti je odšel v Zagreb, nato v Rim), je njegov dom še vedno v Stopercah.

"Haložan težko zapusti Haloze," je na pogovornem večeru z Jožetom Lampretom dejala povezovalka Danica Lorber. In povedano drži tudi za patra Jožeta. "Štejem si za privilegij, da sem imel vedno znova priložnost obiskati domači kraj, dom, kjer sem bil vedno dobrodošel; še danes je tako."

Odraščal v veliki družini

Pater Jože je odraščal v veliki družini, kjer je pod istim krovom bival s starši, staro mamo, teto in stricem ter s tremi brati in tremi sestrami. "Štefek, Micika, Stanko, Zalika, Tinek in Trezika," je naštel imena sorojencev. Velika družina je pomenila, da ni bilo prostora za sebičnost. "Kar si imel, četudi malo, si delil, v tako veliki družini nisi mogel biti sebičen. Ob tem smo vsi držali skupaj in še danes smo ohranili to vez, čeprav smo, vsaj bratje, morali hitro od doma. Jaz sem po prvem razredu odšel služit k maminemu stricu Koržetu v Cirkovce. Menim, da nas je ta ločenost še bolj povezala." Pravi, da ga je okolje, v katerem je odraščal, zaznamovalo in nekako usmerilo na pot duhovništva. "Prateta, sestra Maksima, je bila usmiljenka na Dunaju. Odločil sem se za red minoritov, ki sledi načelom, da živi brez lastnine, v čistosti in poslušnosti."

S 15 leti je odšel na šolanje v Zagreb, in ko se je vrnil na obisk v domači kraj, je vrstnike najprej naučil pravil nogometa. "Nogomet smo pa v Zagrebu res igrali, če že ne vsak dan, pa obvezno ob sobotah." V hrvaški prestolnici je ostal do leta 1968, po odsluženem vojaškem roku je študiral v Rimu, kjer je tudi somaševal pri obredu takratnega papeža Janeza Pavla II. Ko pa je imel na izbiro, ali mašniško posvečenje prejeti od papeža ali v Mariboru, se je odločil za dom. "Menil sem, da bo imela moja družina več od tega."

Več v Štajerskem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.