Albin Bezjak

Dragica Šilak v tovrstni rekreaciji ali zabavi vidi številne pozitivne lastnosti. Sama svoj prosti čas namenja dvema latinskoameriškima plesoma. »Ples, v mojem primeru salsa (ki izhaja s Kube) in bachata (ki izhaja iz Dominikanske republike), sta zelo dobri obliki telesne aktivnosti za vse starostne skupine, ne glede na to, ali plešemo v paru ali solo, doma ali na plesišču. Pri plesu so vključeni fizični, psihični in tudi duševni dejavniki v našem telesu. S plesom krepimo kardiovaskularni sistem, vplivamo na dihanje, izboljšujemo koordinacijo in ravnotežje, povečujemo mišično moč in vzdržljivost,« je povedala Šilakova, ki se aktivneje s plesom ukvarja zadnji dve leti. Bila je tudi na ptujski Ranci, kjer je izredno uživala. Tovrstna druženja ob glasbi in plesu so skorajda za vsakogar v teh časih več kot dobrodošla antistresna terapija.

Ples močno povezan s pozitivizmom

Šilakova je prepričana, da s fizično aktivnostjo maksimalno vključujemo tudi svoj um, možgane, saj posebno v času učenja razmišljamo o korakih, zaporedju, gibanju svojega telesa, o izoliranih gibih. »S tem v možganih vzpostavljamo nove povezave, nove poti, ki pozitivno vplivajo na naše fizično in mentalno stanje.« Ples je po njenih izkušnjah ena od aktivnosti, ki je močno povezana s pozitivizmom, z dobro voljo, uživanjem, radostjo, dvigom energije in srečo, kar zelo vpliva na naše psihično počutje. »Ples je najmočnejše zdravilo proti anksioznosti in depresiji, saj prekine tok negativnega razmišljanja in ponuja sprostitev. Pri plesu gre za kombinacijo gibanja, glasbe in čustvenega izražanja. Eden od pozitivnih dejavnikov plesa je tudi ta, da spoznavaš nove ljudi, sklepaš nova prijateljstva, se družiš, pogovarjaš, smejiš, tako da pri plesu in med plesom ni časa in razloga za slabo voljo,« je še poudarila fizioterapevtka, ki tudi sicer deluje izredno pozitivno pri svojem delu in zna za vadbo navdušiti številne, ki jim pomaga pri težavah z gibanjem.

Slovenci pri plesu še vedno malce okorni

Več v Štajerskem tedniku