Javni razpis za dodelitev pomoči za spodbujanje razvoja podjetništva v mestni občini Ptuj je v teku. Občina za to namenja 60.000 evrov, za različne ukrepe. Rok za prijavo se izteče 25. septembra, preverili pa smo, kdo so bili lanskoletni prejemniki občinskih sredstev.
Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in direktor Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Boris Medved sta podpisala 4,2 milijona evrov težko pogodbo za gradnjo tehnološkega parka. Gre za poslovno-proizvodni objekt s 1.800 m² uporabnih površin, ki ga bodo zgradili v poslovni coni. Časa za gradnjo imajo dobro leto. Letos bi izvedli za dva milijona evrov del, preostalo pa v naslednjem letu, so napovedali ob podpisu pogodbe.
Zbirka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj obsega skoraj 350.000 enot gradiva. Samo lani so za nakup novih knjig namenili dobrega četrt milijona evrov. Nekoliko poškodovane, zastarele in knjige, za katere ni več pretiranega zanimanja, sproti odpisujejo. Še uporabne skušajo prodati po simbolični ceni en evro. Lani so bili pri tem zelo uspešni.
Novi najemnik lokala v Ljudskem vrtu je imel kar nekaj začetnih težav z delovnim časom, ki pa naj bi jih že odpravili. A očitno ni tako, saj nekateri obiskovalci parka opozarjajo, da je lokal občasno zaprt tudi ob lepem vremenu. O tem so obvestili lastnico objekta, Mestno občino Ptuj.
Škoda po avgustovski povodnji se bo merila v tisočih milijonih evrov, prve ocene kažejo med pet in osem milijard evrov. Vlada intenzivno išče poti do denarja, ki ga bo treba zagotoviti za sanacijo območij. Bodo na udaru tudi evropska sredstva, namenjena občinam? Predsednik sveta podravske regije in župan Ormoža Danijel Vrbnjak meni, da ne. „Sem optimist, menim, da bo kohezijske pol milijarde evrov ostalo lokalnim skupnostim za cilje, ki smo se jim zavezali,“ je povedal za Štajerski tednik.
Na Ptuju se nadaljuje sojenje Kristjanu Slodnjaku zaradi sodelovanja pri umoru Andreja Kirbiša.
Iztekel se je še en pesniški festival, ki je najstarejše slovensko mesto odel v en sam praznik poezije in vina. Poezija je v tem času živela čisto na vsakem koraku, z njo je dihalo celo mesto, njegovi prebivalci so že po tradiciji odprli vrata svojih domov in dvorišč, kjer so gostili pesniška branja in druge dogodke.
Čeprav so skupni stroški najema vrtičkov, ki so urejeni na občinskih parcelah na Mlinski cesti, precej nizki, je še vedno precej praznih površin.
Humanitarno društvo Adra Slovenija že več leto organizirano zbira šolske potrebščine za šoloobvezne otroke. Lani so na ta način pomagali 360 družinam v različnih krajih. Letos pa pomoč potrebuje še veliko več šolarjev.
Ob koncu poletja se Varaždin za deset dni prelevi v najboljše in najbolj zabavno mesto na Hrvaškem.
Letošnje leto je za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Markovci prav gotovo prelomno. Izstopili so namreč iz Območne gasilske zveze Ptuj in se priključili novoustanovljeni Gasilski zvezi Markovci-Cirkulane-Zavrč. Ta korak so sprejeli predvsem zaradi večje avtonomije. Prav tako ravno letos mineva sto let od ustanovitve društva. Ob tem veselem jubileju so pripravili več dogodkov, zaključna prireditev s predajo novega vozila za prevoz moštva bo danes popoldne.
Dijaški dom Ptuj od prvega septembra naprej ne bo več samostojni zavod. Upravljanje stavbe, ki je sicer v lasti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, prehaja pod Šolski center (ŠC) Ptuj, skrb za dijake pa bo prevzela Elektro in računalniška šola z ravnateljem Rajkom Fajtom. Pol stavbe bo odslej za svoje dejavnosti uporabljala OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
V občinah Spodnjega Podravja, ki so jih v začetku avgusta prizadejale poplave, so že začeli popisovati škodo na objektih, kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Reka Drava je tokrat največ težav povzročila v občini Gorišnica, kjer je bilo skupno poplavljenih 36 različnih objektov v zasebni lasti. Nekoliko manj škode je tokrat povzročila v občinah Markovci in Cirkulane. Večina oškodovancev vlog še ni oddala, občine pa jih bodo zbirale vse do 18. septembra 2023.
V Sloveniji so pred petimi leti začeli znova uvajati vajeniško obliko izobraževanja. Prednosti vajeništva so prepoznali tudi številni delodajalci, v minulem šolskem letu se je vključilo tudi podjetje Talum Kidričevo.
V juliju po navadi podjetja razpisujejo kadrovske štipendije, s katerimi si lahko zagotovijo nujno potreben kader. Še posebej za tiste profile, ki na trgu dela primanjkujejo. Nekatera podravska podjetja so na tem področju zelo aktivna in skušajo že v času izobraževanja čim več mladih navdušiti za zaposlitev pri njih. Kar veliko pa je takih, ki se s tovrstnimi aktivnostmi ne ukvarjajo, po drugi strani pa imajo velik deficit kadra. Kvalificirani delavci se upokojujejo, mladih, ki bi jih nadomestili, pa ni.
Podlehničan Luka Jelen ne izstopa le po višini, temveč tudi po delovni in učni vnemi. Odličnjak, zlati maturant, ponosen na svoje dosežke, ki se ne boji izpostaviti, povedati svojega mnenja. »Vedno imam jasen cilj in fokus, kako cilj doseči. Nisem polovičarski, ne zadovoljim se z manj, kot lahko dosežem,« je dejal 18-letni Luka iz Stanošine.
Šolske počitnice se nezadržno bližajo koncu in mnogi hitijo še po zadnjih nakupih pred začetkom novega šolskega leta. Delovni zvezki, zvezki, pisala in druge šolske potrebščine so zajetno finančno breme za številne družine in kljub številnim akcijskim ponudbam je končni račun vsako leto višji.
Kar zadeva oskrbo s plinom in plinske zaloge, je situacija letošnje poletje bistveno bolj umirjena kot lani. Pomirjeni so tudi slovenski veletrgovci in operaterji.
Kot vsako leto je bil program tudi letošnjega kmečkega praznika na Destrniku zelo pester.
Ozka haloška cesta z zavitimi ovinki vodi do Medvedovih v Dobrini, kjer so pred desetletji začeli pisati zgodbo podjetja Bioles. Na slemenu haloških gričev so ustvarili podjetje, ki lesu daje pravi pomen. »Občudujem jih in glede nato, kako malo država podpira lesnopredelovalno industrijo, delajo čudeže,« je dejal Franc Pohleven, ambasador lesa, upokojeni profesor in ostri kritik državne lesne politike.
