Ptujski nevladniki so tudi v avgustu poskrbeli za dogajanje v okviru akcije Dobimo se v parku, s katero oživljajo zelene površine Ptuja z najrazličnejšimi aktivnostmi in dejavnostmi.
Včeraj malo po 14. uri je zagorelo gostinskem lokalu v Miklavžu na Dravskem polju.
Ptuj in še nekateri drugi kraji v Sloveniji ter tudi v zamejstvu bodo letos ponovno gostitelji pesnic in pesnikov s celega sveta. Med 21. in 26. avgustom bo potekal eden največjih in najprepoznavnejših pesniških festivalov v tem delu Evrope. Na Festivalu dnevi poezije 2023 bo sodelovalo 18 pesnic in pesnikov, ki jih je izbrala letošnja kuratorka festivala, galicijska pesnica Yolanda Castano. Častna gosta festivala bosta švicarska pesnica Ilma Rakusa in litovski pesnik Evgenijus Ališanka.
»Letošnje vreme je v poljedelskem smislu skupek vsega, kar si poljedelec najmanj želi,« pravijo v Perutnini Ptuj. Zaradi padavin in namočenosti na poljih ostaja še 30 % ali 400 ha pšenice, saj jim je ni uspelo požeti, tudi odkup je precej manjši kot prejšnja leta.
Poletje na Ptuju že tradicionalno gosti mnoge festivale, ki skrbijo za raznolikost in pestrost dogodkov v mestu. Med njimi so tudi Rimske igre, ki bodo konec tedna 16. zapovrstjo.
Po lanski suši, ugodni jeseni in mili zimi je prišlo leto 2023. Pozeba, obilne padavine, moča, veter, plazovi, poplave in še toča. Vremenska loterija, kot je še ni bilo, enako škoda. Polja, ki so tovarne na prostem, je skorajda pred močjo narave nemogoče zaščititi. Zakaj skorajda? Ureditev vodotokov in hidromelioracijskih sistemov bi zagotovo preprečila obseg škode, ki so jo povzročile poplave in zastajanje vode. »Toda v Sloveniji se žal mnogo preveč govori, problematizira, premalo pa naredi,« je jasen Ivan Brodnjak, dolgoletni kmetijski svetovalec in vodja terenske svetovalne službe Ptuj.
Za razvoj podjetništva ptujska občina tudi letos namenja 60.000 evrov proračunskih sredstev, enako kot pretekla leta. Gre za nepovratni denar, ki ga preko razpisa namenjajo za sofinanciranje investicij, samozaposlovanje, odpiranje novih delovnih mest, zagon inovativnih podjetij, zaposlovanje mladih, sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka …
Čeprav so imeli nekateri gostinci minuli konec tedna zaradi Ptujske noči podaljšan delovni čas, je dejstvo, da niti približno ni bila podobna nekdanjemu dogajanju. Izbrani izvajalci koncertnega dela so sicer zaradi slabega vremena predlagali prestavitev načrtovanih dogodkov na drugi termin, a se na ptujski občini in v Zavodu za turizem Ptuj s tem niso strinjali.
Ob prazniku občine Juršinci smo se pogovarjali z županom Robertom Horvatom, ki je prepričan, da je bila delitev Slovenije na 212 občin več kot dobra poteza.
»Marsikaj sem že videl, marsikaj doživel, vendar ko vidiš posledice poplav in neurij ter slišiš pričevanja ljudi, solze ne uidejo,« je dejal izkušeni gasilec, vodja torkove odprave 160 gasilcev s 34 vozili iz Podravja Roman Cafuta, sicer namestnik regijskega poveljnika podravske regije.
Stavbo nekdaj slavne središke gostilne ob cesti proti Hrvaški je letos kupilo domače podjetje Fagus GIS, ki ima z njo smele načrte. Za podjetjem, ki se ukvarja s posekom in spravilom lesa, stoji Bernardica Viher Gašparec, ena bogatejših Slovenk iz Škofje Loke, ki je na Ormoškem v zadnjih letih precej kupovala.
Dve leti sta že minili, odkar so v Zdravstvenem domu (ZD) Ormož na spletni dražbi kupili stavbo v neposredni bližini doma, da bi si z njo pomagali reševati prostorsko stisko.
V občinah Spodnjega Podravja je uradno zabeleženih na desetine hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Nekatere občine so lastnike tovrstnih parcel obdavčile že pred več leti, druge tega vse do danes še niso storile. Davek naj bi bil namenjen prav temu, da bi lastniki stavbnih parcel slednje čimprej pozidali, prodali kakšnemu zainteresiranemu graditelju ali pa spremenili njihovo namembnost v kmetijsko rabo. A to se je v praksi izkazalo za »misijo nemogoče«, saj imetniki nepozidanih stavbnih zemljišč raje plačujejo davek na zeleno stavbno parcelo – kjer ga seveda morajo. Marsikje pa jim tega ni treba.
Tretjega avgusta je bilo v Sončnem parku na Ptuju nadse slovesno. Odkrili so spomenik Viktorju Skrabarju, ki ga po tem, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, lahko imenujemo za drugega ustanovitelja ptujskega muzeja.
Člani Turističnega društva Destrnik so pred dnevi populili lan, ki je letos rasel na treh njivah.
Branko Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju ne more skriti razočaranja nad namero države, ki bi ga rada razlastninila. Republiška direkcija za vode ob potoku Rogoznica načrtuje urejanje suhega vodnega zadrževalnika, zaradi posega bi Klemenčičeve prikrajšali za 15 hektarjev obdelovalnih površin, vse kmetovalce na območju pa za skupno okoli 50 hektarjev. Državni uradniki so kmetom postavili ultimat: ali prodate ali pa vas razlastninimo.
V krajih ob Dravi od Hajdine do Središča ob Dravi se je zjutraj oglasila gasilska sirena in naznanila konec nevarnosti poplav.
Si predstavljate, da hočete v kuhinji v džezvo natočiti vodo, da si skuhate jutranjo kavo, ki vas bo prijetno zbudila v nov dan, namesto tega pa v koritu zagledate fekalije, ki so bruhnile iz sifona?
V teh, vendarle sončnih dneh, je stekla sanacija po katastrofalnem neurju na območjih Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Roko pomoči so ponudili tudi prostovoljni gasilci, srce in hrbtenica civilne zaščite. Danes so v Savinjski regiji rokave zavihali gasilci iz Podravja.
