Pexels

Ali pa ste brskali za novim kavčem na spletni strani, potem pa se vam je prav tak oglas začel prikazovati na družbenih omrežjih?

Čeprav se na prvi pogled lahko zazdi, da nas Facebook opazuje ali celo prisluškuje, je resnica povsem drugačna, pojasnjujejo na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Sodobna tehnologija ima izjemne zmožnosti, vendar to nikakor ne pomeni, da nas opazuje v ozadju ali nam celo prisluškuje. Facebook in podobne platforme uporabljajo ogromno podatkov, ki jim jih (pogosto nevede) dajemo kar sami. Gre za različne posredne informacije, t. i. metapodatke.

Facebook zazna skupno lokacijo oseb

»Facebook pri predlogih prijateljev uporablja različne podatkovne vire in algoritme, ki ocenjujejo verjetnost, da se dve osebi poznata. To ne pomeni, da Facebook »prisluškuje« ali neposredno spremlja pogovore, ampak analizira številne posredne »signale«, kot so skupne povezave.

Facebook namreč preverja, ali imata skupne prijatelje, sledita istim stranem ali se udeležujeta istih dogodkov. Sklepa tudi na podlagi podatkov o lokaciji: če imata osebi vklopljeno deljenje lokacije (prek aplikacije ali mobilne naprave), lahko Facebook zazna, da sta bila istočasno na istem mestu in na tej podlagi sklepa, da se poznata.

Nadalje telefonski imenik: če imata oba v telefonu omogočeno sinhronizacijo stikov s Facebookom, bo sistem zaznal, da se številki pojavljata v obeh imenikih. In pa skupna uporaba omrežij ali naprav: če sta osebi na primer hkrati prijavljeni v isto brezžično omrežje ali uporabljata napravo iz istega IP-naslova.

Gre torej za kombinacijo t. i. metapodatkov (podatkov o podatkih), ki omogočajo statistično napoved, da bi se osebi lahko poznali, ne gre pa za neposredno sledenje ali poslušanje pogovorov,« je podrobneje razložil dr. Gregor Polančič iz FERI.

Več v Štajerskem tedniku