ČG

V prijetno ogreti kuhinji, v kateri si kuri z drvmi, je stekel pogovor o njenem življenju in delu. Njena pokojnina ni velika, zadošča ji za skromno življenje. Tiste nove odtegljaje pri pokojnini jemlje kot nekaj samoumevnega, ker je pač treba plačati. Vzela jo je po možu, njena bi namreč bila še skromnejša, četudi se je v svojem življenju dobesedno nadelala.

Od pastirice do kuharice na Nizozemskem

Že pri devetih letih je pasla krave pri kmetih v Juršincih, Hlaponcih, na Polenšaku. „Ko sem malo zrasla, pa sem morala prijeti tudi za druga kmečka opravila. Pri Kaučičevih v Juršincih so me imeli skoraj kot za svojo hčerko. Rada sem delala na kmetiji. V osnovno šolo sem najprej hodila v Juršincih, nato pa na Ptuju. Pot me je celo vodila na Nizozemsko, kjer sem kuhala. Delala sem tudi na bencinski črpalki, v mariborski predilnici in tkalnici, nazadnje pa sem čistila v bloku na Potrčevi cesti na Ptuju,“ se Terezija Ivanuša spominja svojih življenjskih in delovnih poti.

ČG

Rodila se je 15. oktobra leta 1929 v Sigetu (Spuhlja). V družini so bili trije otroci, brat ji je že umrl, šest let mlajša sestra živi v domu v Petrovcih. Mama je umrla zelo mlada, imela je le 39 let. Oče je umrl leta 1972. Zelo rad je imel glasbo, bil je muzikant, igral je harmoniko. Moža, ki je delal v TGA Kidričevo (današnji Talum) je izgubila v prometni nesreči. Avto ga je povozil, ko se je vračal domov. Bil je aktiven krvodajalec, 99-krat je daroval kri. „Toliko ljudi je rešil, njega pa niste mogli rešiti,“ je zdravnikom potožila ob njegovi izgubi.

Uživa med rožami in s pletilkami v rokah

Več v Štajerskem tedniku