V Sloveniji obveznega služenja vojaškega roka ne bo, Hrvaška ga uvaja
Slovenskim fantom (in dekletom) pri 18 letih še ne bo treba obleči vojaške suknje, saj v tem trenutku pobud, da bi to obvezo po zgledu naše južne sosede Hrvaške morda ponovno uvedli, pri nas ni. „Obvezno služenje vojaškega roka je bilo v Republiki Sloveniji zamrznjeno leta 2003 po uveljavitvi Zakona o dopolnitvi Zakona o vojaški dolžnosti,“ so pojasnili v Slovenski vojski.
Hrvaška bo letos uvedla obvezno služenje vojaškega roka, prvi naborniki pa bodo usposabljanje začeli najkasneje s 1. januarjem, je v začetku junija ob predstavitvi zakonodajne podlage za ta ukrep povedal hrvaški obrambni minister Ivan Anušić. Usposabljanje bo trajalo dva meseca, obveznost pa bo veljala za polnoletne moške.
Vojaško usposabljanje bo obvezno za vse moške, stare od 18 do 30 let, ki so zanj zdravstveno sposobni. Nabornike bodo na usposabljanje poslali v koledarskem letu, v katerem bodo dopolnili 19 let. Prostovoljno se bodo lahko prijavili tudi starejši, a najkasneje do dopolnjenega 30. leta, in ženske, za katere obveznost služenja ne bo veljala. V času usposabljanja bodo naborniki prejeli po 1.100 evrov mesečno, obdobje obveznega služenja vojaškega roka pa se jim bo štelo v delovno dobo.
Obvezno služenje v Sloveniji le v primeru nevarnosti napada
Slovenija pa lahko obvezno služenje vojaškega roka ponovno uvede ob povečani nevarnosti napada na državo, v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega oziroma izrednega stanja. Vojaški rok v tem primeru lahko traja tri mesece. Obramba države je po ustavi dolžnost državljanov Republike Slovenije in je ohranjena, ne glede na spremembo načina popolnjevanja iz naborniške v poklicno vojsko, so poudarili v Slovenski vojski.
Na ministrstvu za obrambo se za zdaj z vprašanjem morebitne „odmrznitve“ obvezne vojaščine ne ukvarjajo. „Trenutno na ministrstvu za obrambo ne potekajo nobene aktivnosti za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka,“ so povedali v Službi za strateško komuniciranje.
S trenutnim sistemom popolnjevanja Slovenske vojske beležijo zelo dobre rezultate. „Slovenija je med tremi državami v okviru Nata, ki beleži najboljše rezultate pri popolnjevanju vojske,“ so zadovoljni na obrambnem ministrstvu.
Kadrovskih težav v vojski trenutno ni
V Slovenski vojski se je po podatkih ministrstva število pripadnikov in pripadnic lani povečalo na število 7.332, kar je 197 več kot leta 2023 in 82 več, kot so načrtovali, da jih bodo sprejeli. „V stalni sestavi smo zaposlili 345 novih pripadnic in pripadnikov, torej 21 več kot leta 2023. Zelo uspešni smo bili tudi pri sklepanju novih pogodb za sodelovanje državljank in državljanov v pogodbeni rezervi Slovenske vojske. Medtem ko smo leto 2023 končali z 888 pogodbenimi rezervisti, smo lani podpisali 268 pogodb, tako da je število pogodbenih rezervistov Slovenske vojske ob koncu letošnjega leta naraslo na 1.086 pripadnic in pripadnikov,“ so na vprašanje o morebitnem pomanjkanju vojakov odvrnili na ministrstvu.
To pomeni, da se za razliko od drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v državi vojska trenutno ne sooča s kadrovskimi težavami. Bolj vprašljivo je, kako bo država dosegla cilje, zastavljene do leta 2040.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 namreč predvideva načrtovan skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske na ravni do 10.000 pripadnikov, stalne in pogodbene rezervne sestave, za krepitev sposobnosti in pripravljenosti za nacionalno obrambo pa je načrtovana za dodatnih do 30.000 pripadnikov rezervne sestave, je še zapisano v omenjeni resoluciji.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
