Arhiv Štajerskega Tednika

Iz tistega leta je tudi pohištvo v osrednjem prostoru, kjer je še lončena krušna peč, na kateri so otroci spali. V družini je bilo šest otrok, zadnja je v tej hiši do leta 2003 živela teta Julika, ki je umrla leta 2004. Živa je še ena teta, ki bo letos stara 93 let.

Nikolajev oče je bil skupaj s svojim bratom nekaj časa viničar pri grofu Herbersteinu. Leta 1938, ko ni več delal kot viničar, se je preselil v Maribor. „Sem eden od petih otrok, ki smo vsako leto na domačijo v Mestni Vrh hodili na počitnice. Pogosteje sem se na domačijo pričel vračati v letih 1990 in 1991, ko je ta začela že močno propadati, saj je vanjo zatekalo z vseh strani. Poklicala me je teta, ki še živi, da smo hišo začasno zaščitili s folijo. Sam sem že takrat želel poklicati spomeniško varstvo, ker je bila hiša vredna zaščite, teti pa kot bi se bili bali, da jim bo potem hišo nekdo vzel. Sčasoma smo se nekako le uspeli dogovoriti za prihod spomeniškega varstva in so hišo zaščitili. Leta 1993 smo jo prvič prekrili s slamo, leta 1995 in 1996 pa še gospodarsko poslopje, ki je prav tako zaščiteno. V naslednjih dveh letih smo jo podkopali, ji naredili temelje, skratka sanirali, napeljali telefon, nazadnje tudi vodovod in elektriko. Obojega se je namreč teta Julika v začetku močno otepala,“ povzema zgodovino domačije Nikolaj Murko.

S predlogom za državno zaščito ni šlo

Preberite več v Štajerskem Tedniku