ČG

Ravnatelji se po eni strani ne želijo zameriti svojim zaposlenim, po drugi pa lokalnim skupnostim. Dilema ima namreč dve plati: vzgojitelji si želijo manjše skupine, saj se število otrok z odločbami povečuje, delo pa je vedno zahtevnejše. Občine pa po drugi strani skušajo zagotoviti prostor za vse otroke in hkrati obdržati ekonomsko ceno vrtca v razumnih okvirih.

Fleksibilni normativ v vrtcih naj bi po odločitvi DZ ukinili do leta 2030. Ravnatelji in ravnateljice vrtcev Spodnjega Podravja, ki smo jih želeli povprašati za mnenje, te napovedi ne želijo javno komentirati. Enotnega stališča namreč ni, saj se ne želijo zameriti ne občinam kot ustanoviteljicam vrtcev ne svojim zaposlenim. Povedali so, da razumejo tako stališča lokalnih skupnosti kot tudi mnenja strokovnih delavcev.

 Fiksni normativ prinaša dražji vrtec

Delo v vrtcu je zahtevno, še posebej v oddelkih z najmlajšimi otroki. Poleg tega je veliko otrok, ki zaradi primanjkljajev potrebujejo več individualne obravnave. Zato je delo v oddelkih, kjer je veliko število otrok, po besedah ravnateljev bistveno težje.

Po drugi strani pa manjše število otrok pomeni višjo ceno vrtca, kar ni v korist staršem. Če vzamemo za primer homogeni oddelek prvega starostnega obdobja: danes je lahko v njem največ 14 otrok, torej 12 plus 2 po fleksibilnem normativu.

Po ukinitvi normativa bi lahko v tak oddelek vključili najmanj 9 in največ 12 otrok. Če bi imel vrtec dovolj prostora, bi lahko oblikovali en polni in še en polovični oddelek ter zaposlili dodatno vzgojiteljico. To pa bi pomenilo višje stroške tako za občino kot starše. V tistih vrtcih, kjer se morebiti že sedaj soočajo s prostorsko stisko, pa bi en ali dva otroka ostala brez mesta.

Več v Štajerskem tedniku