Ljudje ob Dravi pozabljeni od boga in države
Od katastrofalnih poplav, ki so pozno jeseni leta 2012 razdejale dravsko dolino skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, teče deseto leto. Brazgotine, ki jih je povzročilo divjanje pobesnele reke, so marsikje v okolju vidne še danes. Številni iz podravske regije opozarjajo, da so ukrepi za zagotavljanje varnosti pred poplavami prepočasni, neučinkoviti ali pa jih sploh ni. Med najglasnejšimi so ta čas kmetje, vključeni v delovno skupino „Poplave ob reki Dravi“.
Eden od članov delovne skupine Darko Dobnik poudarja, da je Drava po izgradnji verige hidroelektrarn izgubila možnost samoočiščenja. Pretoki v stari strugi reke so minimalni, poplavni gozdovi, kamor bi se lahko v primeru visokih vod razlivala poplavna voda, so zaraščeni in ne opravljajo svoje vloge. Reka in območje ob njej sta polna mulja, postala kot zaraščen pragozd, džungla, prerasle so ju tujerodne invazivne vrste. „Struga prenese 600 m³ pretoka, kar je več, se razliva. Problem je, ker reka išče nove poti, reže rokave, povzroča erozijo in odnaša najrodovitnejšo humusno plast prsti. Naša prizadevanja so usmerjena k cilju, da bi rečna struga premogla pretok 2.000 m³/s. Načrtno bi bilo treba poseči v prelivanje poplavne vode. Vsako drugo leto, ko Drava poplavlja, je pod vodo med 4.000 in 6.000 hektarji kmetijskih površin, na katerih se lahko pridela 50.000 ton pšenice. Zaradi poplav je na kmetijskih površinah od Dupleka do Središča ob Dravi v zadnjem desetletju nastalo za sto milijonov evrov škode,“ je pojasnil Dobnik.
Denar iz Podravja večinoma za Posavje
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
