ČG

V Enoti za transfuzijsko dejavnost (ETD) Ptuj, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, sta v torek kri stotič darovala dva vztrajna in vestna krvodajalca.

Eden najmlajših stokratnikov v regiji, Kolenič, pravi, da je na ta dosežek izjemno ponosen, to, da je pri tako mladih letih dosegel tak mejnik, mu je povsem upravičeno v čast: »Darovalec je bil moj oče, to je bila vedno spodbuda. Dvakrat sem daroval v vojski, v Ljubljani, kasneje sem bil zaposlen na Perutnini Ptuj, pa na Surovini, zadnjih deset let delam v Avstriji. Problem je, da tega delodajalci ne razumejo več. V tujini še težje. Znajdem se, pa rečem, da grem darovat plazmo. Če rečem, da darujem kri brezplačno, te Avstrijci vprašajo po zdravju. Oni za plazmo dobijo plačilo, 25 evrov, temu so naklonjeni tudi delodajalci, to podpirajo. Mene so spraševali, kaj sploh imaš od tega, če ne dobiš plačila, ampak moja stališča so jasna, jaz se ne prodam.«

Čeprav mu izkušnja s prvim darovanjem v vojski ni ostala v lepem spominu, ni odnehal. Spominja se, kako je njegov kolega, ki mu je po darovanju pripadal en sendvič, pojedel dva. Posledično so vsi krvodajalci vojaki imeli velike težave: »Poveljnik je vsem dal kazensko, katastrofalen spomin, a nisem se dal, vztrajal sem in danes sem izjemno vesel.« Daroval je približno tri- do štirikrat na leto, aktiven je lahko še 15 let, dokler ne bo dopolnil 65 let. Izjemno ponosen je, da je h krvodajalstvu spodbudil tudi svojo hčer Niko, ki je pri rosnih 24 letih darovala že šestkrat. Spodbudila sta tudi Nikino najboljšo prijateljico: »Kri ni voda, vse lahko kupiš, krvi ne. Za vsako operacijo potrebuješ kri. Na Ptuju so izjemno prijazni, zlati, tako da imajo velike zasluge, da se krvodajalci tako dobro odzivamo na njihova povabila.«

Slatič zvest ETD Ptuj

Franc Slatič iz Ptuja (Spodnji Velovlek) je izkušnjo stotega darovanja krvi doživel sočasno s kolegom Koleničem. Vsak na svojem stolu sta v torek zjutraj darovala to izjemno tekočino.

Več v Štajerskem tedniku