Iz ptujskih depojev: Kakšen je bil Ptuj pred sedmimi tisočletji?
V galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši so odprli sedmo razstavo iz cikla Iz ptujskih depojev. Kak mesec dni bodo na ogled najstarejše naselbinske najdbe z območja ptujskega gradu in Šolskega centra Ptuj, nekatere od njih javnosti doslej nepoznane.
Razstavili so izbor materialnega gradiva, ki so ga zapustili prvi stalni naseljenci na območju današnjega Ptuja iz 5. tisočletja pred našim štetjem. »Gre sicer za na prvi pogled za širšo publiko morda neugledne, razdrobljene keramične najdbe in najdbe orodij iz kamna, ki pa so za proučevanje najstarejših arheoloških obdobij poselitev zelo pomembne. Če manj za druga, za ta obdobja prav gotovo velja, da vsaka črepinja šteje,« je pojasnila avtorica razstave, ptujska arheologinja Marija Lubšina Tušek.
Pri arheološkem izkopavanju na zahodnem platoju ptujskega gradu v letih 1946 in 1947 so poleg lončenine (okrašene z odtisi nohtov ali šila, pogosto z barvnimi premazi v rdečih in rjavih odtenkih) odkrili tudi delavnico za izdelovanje kamnitih sekir iz dravskih prodnikov in vzdrževanje kamnitih orodij. Z arheološkimi raziskavami pred gradbenimi posegi na območju Šolskega centra Ptuj, ki so v etapah potekale med letoma 1980 in 2010, so odkrili še eno naselbino iz približno istega časa.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
