Grajsko obzidje kot poligon za plazove: Sanacija opornih zidov bo nujna
Grič pod ptujskim gradom ne miruje. Po pobočju se sprožajo manjši in večji plazovi, na nekaterih mestih je nestabilno tudi obzidje. Točno pred desetimi leti, ko je bil župan Ptuja Miran Senčar, je plaz pri vzhodnem stolpu porušil okoli 25 metrov opornega zidu. Predlani sta se na južni in jugozahodni strani ob obilnem deževju sprožila večja plazova. Zaradi zdrsa zemljine je trenutno poškodovana pot na grad na južnem pobočju, ki vodi s Prešernove ulice.
Nemalo ljudi meni, da so plazovi na pobočjih pod gradom posledica sečnje dreves, ki so jo v glavnini izvedli leta 2015. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je poudaril, da so sečnjo opravili, ker so pobočja preraščala večinoma poškodovana, suha in že preperela drevesa. „Desetletja se je ptujski grajski kompleks (grič, stavbe, obzidje), razen osrednjega poslopja, slabo vzdrževal. Drevje in drugo rastje je škodovalo temeljem stavb, stenam, fasadam, obzidju ter oknom, predvsem na severni in južni strani grajskega kompleksa.“
Obsežnejša plazova na pobočjih proti Prešernovi ulici in Vičavi iz leta 2023 direktor muzeja pripisuje izdatnim padavinam, ko so se plazovi prožili tudi na drugih lokacijah v okolici Ptuja ter na predelih z drevesi. Za sanacijo obeh plazov iz leta 2023 je poskrbelo Ministrstvo za kulturo, strošek je bil 100.000 evrov. Na pobočju proti Vičavi so odstranili zemljino, na pobočju nad Prešernovo ulico, kjer je tudi tlakovana pot na grad, pa namestili še protierozijsko mrežo.
Je sečnja dreves pospešila plazenje?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
