ČG

Za izvedbo projektov je poskrbela, v treh letih pa zanje namenila slabega pol milijona evrov.

Zaradi slabe udeležbe na glasovanju so se v vodstvu občine lani odločili, da participativnega proračuna več ne bodo prakticirali. »Koncept je bil leta 2021 zastavljen smiselno, a izjemno nizka, manj kot triodstotna udeležba na glasovanju je eden izmed glavnih razlogov za odločitev, da izvajanje zamrznemo in poiščemo optimalnejši model, ki bo k sodelovanju pritegnil večje število občanov,« so ustavitev participativnega proračuna lani utemeljili v kabinetu županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Dodali so, da občanov h glasovanju (in torej neposrednemu odločanju o projektih) ni pritegnil niti višji finančni znesek. Prvo leto je bil 125.000, nato pa dve leti 175.000 evrov.

Mestna svetnica iz vrst stranke Levica Lina Habjanič predlaga, da bi participativni proračun znova uvedli. Meni namreč, da sta bila dva od izglasovanih projektov še posebej dobra oziroma učinkovita. Nasploh, med vsemi projekti, ne samo projekti participativnega proračuna. »Občani so

izglasovali dva zelo dobra in koristna projekta na področju športa. Prvi je bil skate park, ki je pripomogel tudi k oživitvi lokala v Ljudskem vrtu. Ne nazadnje imajo zdaj mladi, med njimi tudi takšni, ki so uspešni na športnih tekmovanjih mednarodnega značaja, posodobljen prostor za treninge,« je pojasnila Habjaničeva.

Kot drugi uspešen ter koristen projekt je izpostavila košarkarsko igrišče pri dvorani Campus. »Kljub temu da smo del denarja pridobili iz drugih virov, je ideja preplastitve prišla neposredno od občanov, predvsem tistih, ki so redno koristili igrišče. To sta le dva dokaza, da projekt participativnega proračuna v MO Ptuj ni propadla ideja in nekaj, kar ni delovalo.«

Svetnica ocenjuje, da bi se participativni proračun bolj »prijel«, če ga ne bi začeli prav v zahtevnem covid obdobju. Zato meni, da je čas za njegovo nadaljevanje.

»Da se bolj potrudimo pri spodbujanju občanov in jih nagovorimo k aktivni udeležbi o odločanju pri razporeditvi proračunskih sredstev. Ne nazadnje tudi mestna občina v svojih makro projektih težje zazna mikro potrebe lokalnega prebivalstva. Menim, da je črno-belo dojemanje sprejetja ali ukinitve celotnega projekta participativnega proračuna izredno ozkogledo in bi morda veljalo razmisliti zgolj o zmanjšanju sredstev, če postavka 175.000 evrov predstavlja prevelik zalogaj za občinske finance,« je razložila Lina Habjanič.