Arhiv Štajerskega Tednika

Proti sežigalnici so se izrekli v svetniški skupini Andreja Čuša. „Ptujčani si prav gotovo zaslužijo kaj boljšega kot sežigalnico. Nimamo ustreznih in zadostnih zagotovil, da objekt ne bi obremenjeval okolja. Stroka je mnenja, da takšne sežigalnice, kot je dunajska, pri nas ne bo, ker zanjo nimamo denarja. Gre za vprašanje prakse spoštovanja okoljskih standardov. Spomnil bi samo na neuspele projekte bioplinarn, pa tudi TEŠ 6. Poleg tega je vprašljiva lokacija, ki je v Naturi 2000. Območje četrtne skupnosti (ČS) Breg je zaradi obstoječe industrije in druge infrastrukture tako ali tako degradirano. Sežigalnica bi ga degradirali še v večji meri, razvrednotili bi nepremičnine, že sedaj je območje brez urejene cestne infrastrukture, varnih šolskih poti, kanalizacije … Bi pa dobili sežigalnico!“

ČS Breg dobro pozna težave s smradom

Županja Nuška Gajšek je poudarila, da so smeti vedno večji problem in bo z njimi treba nekaj narediti, a pod strogimi okoljskimi standardi. Nekdanji župan, danes mestni svetnik, Štefan Čelan je ideji sežigalnice naklonjen. Ne nazadnje so zametki zanjo začeli nastajati v času njegovega županovanja. Svetnike je povabil na ogled sežigalnice v Burghausen, kjer da ima mesto energetiko zastonj. Bojan Pahor je izpostavil, da projekt sežigalnice na Ptuju lahko uspe v proaktivni komunikaciji z javnostjo. Dodal je, da je na področju bioplinarn strokovno zelo dobro podkovan in da situacija na tem področju naj ne bi bila tako katastrofalna, kot se jo prikazuje. Drugače meni Vladimir Koritnik: „Ne morem se strinjati, da sta bioplinarna in kaliferija super. Ker nista. V primeru sežigalnice računam na drugačen pristop in da bodo ljudje o vsem obveščeni.“ Tudi Čuš je oporekal Pahorjevim besedam o dobrem delovanju bioplinarn. „Vemo, da so z njimi velike težave. Upamo, da bodo tudi v Perutnini namestili kakšne naprave, da ne bo več težav s smradom.“

Če bi živeli v Nemčiji, ne bi dvomili ...

Oglasila se je tudi Sergeja Puppis Freebairn: „Če bi živeli v Nemčiji, o projektu ne bi dvomili. Ker smo v Sloveniji, se dogaja, da delo dobijo neusposobljeni izvajalci, denar za investicijo se prekanalizira za druge namene … Sicer pa naj dodam, da me občani ČS Spuhlja in ČS Jezero sprašujejo, kdaj boste zaprli Cero Gajke. Rada bi dejala, da gre osel samo enkrat na led. Kolikokrat pa bomo šli Ptujčani?“ Na te besede se je odzval Čelan. Spomnil je, da je Anže Kopitar led dobro izkoristil in si na ledu ustvaril bogato kariero. „Vedel je, kaj je led in danes od leda nekaj ima. Bodimo kot Kopitar!“ je pozval.

Preberite več v Štajerskem Tedniku