Arhiv Štajerskega Tednika

Na javni razpravi so zbrani spregovorili o prednostih, pa tudi morebitnih pasteh takšnega vključevanja ljudi v soodločanje o porabi občinskega denarja. Gajškova je prepričana, da bi se možnim zagatam in očitkom lahko delno izognili s konkretizacijo projektov in izločitvijo infrastrukturnih predlogov: „Prednost participativnega proračuna vidim v aktivaciji ljudi, ki na ta način sooblikujejo politiko in povedo, kaj želijo. Skupaj potem to delamo. Tako se izognemo očitkom, da ne upoštevamo pravih potreb ljudi in da delamo politiki po svoje. A tudi pasti so velike. Največji problem v naši občini je infrastruktura in verjamem, da bi v prvem koraku občani želeli imeti nadzor nad tem. Zagata je v tem, da imamo veliko podpisanih pogodb in sprejetih odločitev, kaj in kako bomo delali. Zato bi za začetek namenili za participatorni proračun nekoliko manj sredstev, okrog 100.000 evrov, da poskusno vidimo, kako to poteka in se skupaj naučimo več o tem. Ptuj je specifika, imamo tudi varstveni režim, za marsikaj so potrebna soglasja, zato želimo, da so projekti, ki bodo na mizah, dejansko izvedljivi in dajejo hitre učinke.“

Županja meni, da je možno, da bo že v prihodnjem letu del proračuna namenjen prav participaciji občanov. Ne želi pa si tega za vsako ceno: „Raje si damo več časa, če bo to potrebno, da bo le vse transparentno, premišljeno in jasno.“

Izločitev infrastrukturnih projektov je po njenem mnenju smiselna tudi, ker so vlaganja v to dogovorjena že na nivoju četrtnih skupnosti.

V občini preveč javnih zavodov

Preberite več v Štajerskem Tedniku