O lastništvu dravskega kanala: Ista pogodba, dvojna pravila …
Situacija z dravskim kanalom med Forminom in Ormožem, ki naj bi ozemeljsko in lastniško pripadal Republiki Hrvaški, je absolutno neživljenjska, še manj pa razumljiva. Posebej ob dejstvu, da je Slovenija hrvaškemu proizvajalcu električne energije (HEP) vpis lastništva na reki Dravi dovolila, četudi gre za slovensko ozemlje, ki leži na območju občine Ormož.

Zrcalna situacija, da bi se Dravske elektrarne Maribor (DEM) vpisale kot lastnik kanala na območju Hrvaške, očitno ni možna, je odločilo višje sodišče v Zagrebu. Reševanje vprašanja lastništva kanala je samo ena od nesrečnih obmejnih zgodb med Slovenijo in Hrvaško, ki še danes nista enotni glede poteka meje. Slovenija odločitev arbitražnega sodišča sicer spoštuje, Hrvaška pač ne. V postopku arbitraže je bila pred leti celotna meja med državama, pri čemer so arbitri pri odločanju mejne črte ob reki Dravi sledili hrvaškemu predlogu in mejo med državama določili glede na katastrske meje.
Glede na kompleksnost celotne situacije bi bilo verjetno najbolj smotrno, če bi se Slovenija in Hrvaška o vpisu lastninske pravice na odvodnem kanalu HE Formin dogovorili po diplomatski poti in mimo sodišč. Kanal je del energetske infrastrukture, ki služi proizvodnji električne energije, obenem so DEM v državni lasti. Nedvomno gre za primer nacionalnega interesa, ki prerašča pristojnost sodišč. Na zunanjem ministrstvu so bili s pojasnili na to temo bolj kot ne skopi, kar so tudi sami priznali:
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se